Pavliha o arbitražnem sporu: Gre za predvolilno potezo hrvaške vlade
Slovenija | 01.08.2015, 12:15
Hrvaški premier Zoran Milanović je pisal predsedniku slovenske vlade Miru Cerarju. Predlaga mu srečanje, na katerem bi določila nadaljnje korake pred ustreznim mednarodnim forumom. Veliko prahu je dvignila tudi nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor. Slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju je namreč očitala, da je bil v svoji poslanici po nepotrebnem dramatičen in oster ter da ni omenil, da je za neuspeh arbitražnega sporazuma kriva naša država. Da so se njegovi dvomi ob sprejemanju tega dokumenta izkazali za pravilne, je za naš radio dogajanje komentiral strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha. Prepričan je, da bi Slovenija mejno problematiko s Hrvaško morala urediti pred njenim vstopom v Evropsko unijo.
Pavliha je ocenil, da je naša južna soseda nezanesljiv partner. A dodal je, da je potegnila spretno potezo, ko je predvolilno kampanjo znova osredotočila na arbitražni postopek za rešitev meje, se lotila tudi tako radikalnih sredstev, kot je vohunjenje, da se je dokopala do določenih podatkov, in se zdaj sklicuje na mednarodno pravo, da je arbitražni sporazum ne zavezuje več. "To bo bržkone rešilo politično strujo, ki zdaj vlada na Hrvaškem, saj je že popolnoma potonila, a si je s tem mehanizmom spet izborila popularnost."
Ali Hrvati sploh lahko odstopijo od arbitražnega sporazuma, je bilo v minulih dneh najpogosteje postavljeno vprašanje. Pavliha se strinja s tistimi strokovnjaki pri nas, ki poudarjajo, da 60. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, na katerega naj bi se slovenska južna soseda sklicevala, govori o bistveni kršitvi pogodbe, a je v tem primeru ne vidijo. Pavliha je obenem spomnil, da tudi arbitražni sporazum vključuje uporabo tako imenovanih izbirnih pravil arbitražnega sodišča. "Ta pravila nalagajo obema strankama, kako ravnati v tem in podobnih primerih," je pojasnil. Slovenija je po njegovem ravnala relativno korektno - naš arbiter Jernej Sekolec je odstopil, imenovali smo novega. Kot je še opozoril Pavliha, bi se naša država pred leti lahko oprla na ta pravila, saj je nekdanji hrvaški arbiter Budislav Vukas večkrat napovedoval, kakšen bi moral biti izid arbitraže, o Sloveniji se je celo žaljivo izražal. "Žal takrat politiki niso prisluhnili moji pobudi za začetek postopka za izločitev tega arbitra. Zdaj se nam vse to vrača kot bumerang."
V položaju, kakršnem smo, se, tako Pavliha, sploh ne bi smeli znajti. "Arbitražni sporazum je sicer bil ena od možnih oblik rešitve spora, a je bil preslabo izpogajan. Bil je izpogajan pod pritiski ZDA, Evropske unije in še koga. A takrat smo imeli škarje in platno, da dobimo tisto, kar želimo dobiti, dokler Hrvaška ne postane članica Evropske unije." Kot je še dodal, arbitražni sporazum ob sprejetju ni pomenil rešitve, ampak le odložitev problema, kar javnosti ni bilo jasno. Zato krivi tako našo notranjo kot zunanjo politiko. "Slovenija mora vedno biti tista, ki ubogljivo skloni glavo in dela tako, kot ji diktirajo nekoč iz Beograda, potem iz Bruslja, mogoče pojutrišnjem celo iz Zagreba."
Če trenutne godlje, kot ji pravi, državi ne bosta mogli rešit, ne vidi druge možnosti, kot zamrznitev spora za deset, dvajset let. V tem času bi se strasti med državama, ki sta sosedi in morata sodelovati, morda le umirile.
