Starejši
Kakšne pokojninske spremembe potrebujemo?
Slovenija
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Evropska komisija sta že pred časom opozorili Slovenijo, da bo morala nadaljevati pokojninske spremembe. Da to zahtevajo demografski trendi, se strinjajo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotavljajo, da bo pokojninska blagajna vzdržna vsaj do 2020. Oblikovali so posebno delovno skupino, ki naj bi do konca leta pripravila belo knjigo z odgovori na vprašanje, kakšne pokojninske spremembe potrebujemo pri nas.
Na pristojnem ministrstvu zagotavljajo, da redno spremljajo učinke zadnje pokojninske reforme, ki je začela veljati v letu 2013. Kot dodajajo, so pozitivni na vseh področjih. "Letos je bilo za skoraj deset odstotkov manj zahtevkov za starostno pokojnino kot lani, v primerjavi z letom 2012 pa jih je za 45 odstotkov manj," je povedal generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Andraž Rangus. Spomnil je, da se je zelo upočasnila povprečna rast števila starostnih upokojencev. Na to po njegovih besedah kaže tudi primerjava med številom zavarovancev in številom novih upokojencev. "Če je bil prej ta padec izrazit vsako leto, se je zdaj razmerje ustalilo pri 1,36, kar pomeni, da na enega upokojenca statistično pride 1,36 zavarovanca." Povprečna upokojitvena starost se je v samo zadnjem letu dvignila za tri mesece, pokojninska doba se je podaljšala za približno dva do tri mesece. "To so kar močni učinki." Po drugi strani, tako Rangus, je reforma zagotovila višje pokojnine, kot bi bile po prej veljavni zakonodaji. Prej so namreč vsako leto padale, medtem ko se je zdaj višina pokojnin ustalila.
Pokojninska blagajna je vzdržna, ko odhodki za pokojnine predstavljajo med 11 in 12 odstotkov BDP. Tako bi bila lahko vzdržna vsaj do leta 2020, po novih projekcijah tudi kakšno leto dlje. A rdeč alarm bi po Rangusovem prepričanju pomenilo skokovito naraščanje deleža odhodkov za pokojnine. Kot je še dodal, je čas, ki ga imamo, priložnost za pripravo novih sprememb, ki bodo podaljšale njeno vzdržnost.
Toda prebivalstvo v Sloveniji se vse bolj stara. Moški je po statističnih podatkih leta 2014 povprečno dočakal 72,7 leta, ženska 80,9 leta. Po napovedih naj bi moški do leta 2060 dočakali 84, ženske 89 let. Po predpostavkah evropskega statističnega urada se bo v prihodnjih 50 letih k nam priselilo štiri do šest tisoč imigrantov. Če takšnega priseljevanja ne bo, se bo delež starejših povečal še bolj od napovedi. Da pričakovane višje stopnje rodnosti v prihodnjih desetletjih tega ne bodo preprečile, je opozoril direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja Boris Majcen. Kot je pojasnil, bo število žensk, ki bodo rojevale, manjše. Po njegovem je zato treba pokojninski sistem uravnotežiti. To je, tako Majcen, mogoče storiti s podaljševanjem upokojitvene starosti, z višanjem prispevnih stopenj ali zniževanjem pokojnin. Ker višanje prispevnih stopenj dviguje stroške dela, ga ne priporoča, prav tako zanj ni sprejemljivo zniževanje pokojnin, tako od naštetih možnosti ostane le podaljševanje upokojitvene starosti. Ob tem je poudaril, da se bodo prihodnje pokojninske spremembe nanašale predvsem na mlade, ki se šele zaposlujejo, zato bi pri njihovem oblikovanju morali imeti bolj dejavno vlogo.
