Meso, vitrina | (foto: ARO)
Zavajanje kupcev mesa
Slovenija
Da je zavajanje slovenskega kupca vse bolj množično, bi lahko sklepali po včerajšnji objavi seznama mesnic, ki so prodajale tuje meso, čeprav je bilo označeno kot slovensko. O tej temi je razpravljal tudi odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pri čemer smo slišali vrsto kritik, zakaj je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin po izvedbi posebnega nadzora nad označevanjem mesa v razsekovalnicah mesa in mesnicah tako dolgo čakala z objavo kršiteljev.
Nadzor so aprila in maja izvedli v 40 razsekovalnicah prašičjega mesa, štirih razsekovalnicah perutninskega mesa in 69 mesnicah. Skupaj so tako izvedli 113 pregledov, v 60 primerih pa so ugotovili kršitve zakonodaje. Zavajali so tako veliki trgovci, kot so Tuš, Mercator, Leclerc, Spar in Eurospin, pa tudi mesnopredelovalni obrati- denimo Mesnine dežele Kranjske, Blatnik, Bradač in še kdo. Po novih predpisih namreč prašiči, ki so bili kupljeni na tujem in je tu potekala le nadaljnja reja, niso slovenski. Takih prašičev je 105 tisoč, večinoma so bili pripeljani iz Nemčije, Avstrije, nekaj manj iz Slovaške in Madžarske. Slovenska prašičjereja je v zatonu, zato ni logično, da bi trgovine ponujale toliko slovenske svinjine. Na odboru je bilo kot rečeno izraženih vrsto pripomb, zakaj seznam ni bil objavljen takoj. Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je spomnil, da so seznam kršiteljev tokrat objavili precej hitreje kot v primeru nadzora gostinskih obratov, ki so jih pregledali lani. Opozoril je tudi na problem pomanjkanja kadrov in pozval državo, naj jim zagotovi ustrezne kadrovske in finančne vire, če želi, da bodo javno objavljali sezname kršiteljev. "Če bi želeli objaviti vse kršitve, bomo dve ali tri leta pisali poročila za to, kar smo delali eno leto," je orisal problem.
Minister Židan je povedal, da ministrstvo verjame v promocijo slovenske hrane, se pa zaveda, da je del promocije tudi pravica javnosti do obveščenosti. "Le če obstaja zaupanje ljudi v slovenske proizvajalce in sistem nadzora, potem je možno graditi promocijo," je dejal. Tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je dejal, da je zaupanje potrošnikov v slovensko pridelavo in predelavo zelo pomembno za dolgoročni in trajnostni razvoj panoge, zato podpirajo takšne nadzore.
Poslanec SD Matjaž Han je menil, da ne smemo na splošno govoriti, da so vsi "lumpi", saj da v Sloveniji vendarle jemo dobro hrano. Predsednica odbora Iva Dimic (NSi) je nadzor pričakovala, saj so podatki o 30- do 40-odstotni samooskrbi s svinjino že dolgo znani.
Na koncu je odbor sprejel sklep, ki so ga predlagale poslanske skupine koalicijskih SMC, DeSUS in SD. Odbor vladi tako predlaga, da prouči potrebo po pripravi sprememb zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki bodo zagotovile boljšo obveščenost javnosti o ugotovitvah inšpekcijskih nadzorov.
