V Begunjah so se številni še zadnjič poslovili od Slavka Avsenika
Slovenija
V Begunjah na Gorenjskem so na tamkajšnjem pokopališču pokopali Slavka Avsenika, velikana slovenske narodnozabavne glasbe. Pogrebnih slovesnosti so se udeležili predstavniki slovenskega državnega vrha in lokalne skupnosti, svojci, prijatelji in številni ljubitelji narodnozabavne glasbe. Avsenika so pokopali z državnimi in vojaškimi častmi.
Krsto s pokojnikom so že zjutraj pripeljali na domačijo Avsenik. Najprej so se od njega v intimnem krogu poslovili svojci, sledilo je polaganje vencev, ki jih je v imenu predsednika republike, predsednika vlade in predsednika državnega zbora položila gardna enota Slovenske vojske.
Zatem so se v žalno knjigo, ki je bila pred vhodom v Muzej Avsenik, lahko vpisovali tudi obiskovalci ter se v mimohodu poslovili od pokojnika. V Begunjah se je na poti v Bruselj ustavil tudi premier Miro Cerar, prav tako se je v žalno knjigo vpisal predsednik DZ Milan Brglez.
Tisti, ki so se želeli vpisati v žalno knjigo, so lahko to storili v miru, saj velike gneče ni bilo. Nekateri so se kljub visoki vročini odločili zadržati v Begunjah, kjer so se udeležili tudi poslovilne slovesnosti.
Veliko je bilo takih, ki so Slavka Avsenika tako ali drugače poznali, številni so z njim sodelovali in razvili prijateljske vezi. Prepričani so, da sta Slovenija in narodnozabavna glasba z odhodom Avsenika zelo veliko izgubila. Kljub vsemu bo za njim ostalo okoli 1000 skladb, tradicijo pa nadaljujejo tudi njegovi potomci.
Maša zadušnica je potekala v cerkvi sv. Urha. Vodil jo je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je o Avseniku med drugim dejal, da je domačim in vsem nam zapustil izjemno in enkratno ter skoraj neponovljivo ustvarjalnost na področju glasbe.
Maši je sledila žalna slovesnost pred Avsenikovo domačijo. Na njej je predsednik republike Borut Pahor Avsenika označil kot človeka, ki je "v glasbenem smislu izumil naše čustvovanje veselja do življenja in ljubezni do domovine". Vse to je bilo po Pahorjevih besedah tako silovito, odmevno in doživeto, da so te viže privzeli za svoje tudi preštevilni Evropejci. Melodije Slavka Avsenika so kulturna dediščina Slovenije, Evrope in vsega sveta, je dodal.
Pesnik in pisatelj Ivan Sivec, ki je napisal marsikatero besedilo za Avsenikove pesmi, je Slavka Avsenika v svojem nagovoru označil kot kralja slovenske glasbe, ki je svoje veliko notranje bogastvo od mladosti pa vse do zadnjega diha razdajal svojim ljudem, ki je vsem slovenskim glasbenikom zapustil zlato dediščino, iz katere bodo lahko črpali še stoletja.
Predstavnik Društva slovenskih skladateljev Tomaž Habe je navedel besede simfonika Matije Bravničarja, ki je o Avsenikovi glasbi dejal, da ima vonj po naši zemlji in izraža naše bistvo.
Župan Občine Radovljica Ciril Globočnik pa je izpostavil ponos, ki ga domačini občutijo ob tem, da Avsenikova glasba, ki je nastajala v teh krajih, že toliko desetletij navdušuje ljudi po vsem svetu.
V imenu družine se je od Slavka Avsenika poslovil njegov najstarejši sin Slavko Avsenik ml. Obudil je spomin na čase, ko je bil oče zaradi svoje glasbe veliko zdoma. Kot je dejal, so ga pogrešali, a so vedeli, da počne nekaj pomembnega in dobrega.
Sam je, ko je odšel od doma, očeta bolje spoznaval preko zgodb njegovih poslušalcev in oboževalcev ter preko študija del skladateljev, ki so ustvarjali našo svetovno glasbeno zgodovino, ko ga je primerjal z njimi. Kot je dejal, je moral oditi od njega, da se je lahko vrnil k njemu, moral se je močno odkloniti od njega, da se mu danes lahko globoko prikloni.
Na žalni slovesnosti je zazvenelo tudi nekaj Avsenikovih pesmi, med njimi Slovenija, od kod lepote tvoje, slovesnost pa se je sklenila s poslanico več kot 100 slovenskih glasbenikov, ki so se Slavku Avseniku zahvalili za izjemno glasbeno dediščino, ki jo je ustvaril skupaj z bratom Vilkom.
Slavko Avsenik je umrl v četrtek v 86. letu starosti. Brata Avsenik, Slavko in Vilko, veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodnozabavne glasbe v Evropi.
Napisala sta več kot 1000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na Golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu.
Avseniki so gorenjsko glasbo ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane, vse do berlinske filharmonije. Lahko se pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.
Ansambel bratov Avsenik je prodal 32 milijonov izvodov plošč, nastopil na več kot 10.000 koncertih, v 40 letih delovanja je prejel 31 zlatih, eno platinasto in eno diamantno ploščo.
