Mag. Bernard Brščič
Ekonomist Brščič o tretji zadolžitvi Cerarjeve vlade
Politika Petra Stopar
Država se je že drugič v tem letu in tretjič v mandatu vlade Mira Cerarja zadolžila. Tokrat je izdala za 1,25 milijarde evrov 10-letnih obveznic z letno obrestno mero 2,1 odstotka in zahtevano donosnostjo 2,25 odstotka. Slovenija je tako dokaj hitro in kot prva članica evrskega območja izkoristila trenutne ugodnejše razmere na trgu državnega dolga po začasni umiritvi grške krize in možnost poceni zadolževanja. A kot opozarja ekonomist Bernard Brščič, se s tem zadolžujemo za plače v javnem sektorju in socialne transferje, ne pa za investicije.
V knjigi naročil za tokratno izdajo 10-letnih obveznic se je nabralo za 2,6 milijarde evrov naročil s strani več kot 120 vlagateljev, kar je po navedbah finančnega ministrstva izraz velikega zanimanja vlagateljev za Slovenijo kot izdajateljico in pomeni visoko kakovost in raznolikost povpraševanja po slovenskih državnih obveznicah.
Da bi se prebila skozi krizo, se je naša država v minulih letih že večkrat zadolžila na mednarodnih trgih, s tem pa nadaljuje tudi v zadnjem času. Zaradi reševanja bank, spodbujanja gospodarstva in financiranja tekoče porabe se je javni dolg tako skoraj početveril na nekaj nad 80 odstotkov bruto domačega proizvoda oz. malo manj kot 31 milijard evrov.
Kot je v pogovoru za naš radio poudaril ekonomist Bernard Brščič, nas je samo Cerarjeva vlada v letu dni zadolžila za skoraj šest milijard evrov. »Ob dejstvu, da je v proračunu vsak šesti evro izposojen, nas to ne preseneča. Upoštevati je treba tudi to, da je Slovenija kar dve leti sprejemala zakon o implementaciji fiskalnega pravila,« je zatrdil.
Če bi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu sprejeli že v letu 2013, bi to prehodno obdobje po njegovem mnenju nemara že minilo in bi v ustavi predvideno varovalko o pol-odstotnem strukturnem primanjkljaju že imeli implementiralo. Tako pa je s šele pred časom sprejetim zakonom ta rok prestavljen na leto 2020, s čimer je tej vladi danega obilo časa za ohranjanje statusa quo: »Se pravi razbrzdane javnofinančne politike, beleženje proračunskih primanjkljajev reda velikost milijarde in pol evrov oziroma skoraj treh odstotkov BDP, tako da sem prepričan, da tokratna zadolžitev daleč od tega, da bi bila zadnja.«
Nikakršnih znakov namreč po njegovem ni, da bi se trenutna vladna proračunska politika spremenila, saj bo vlada še naprej ščitila interese javnih uslužbencev, za plače katerih se po Brščičevem prepričanju zadolžujemo, namesto da bi se skušalo uravnotežiti javne finance in narediti konkretno reformo.
