Javne radijske oddaje Resnica in sočutje tudi v zborniku
Slovenija
Ali je sprava mogoča? Kaj se je zares dogajalo med in po letu 1945? Koliko ljudi je bilo pomorjenih in izgnanih? So vprašanja, na katera poskuša odgovoriti zbornik Resnica in sočutje, ki ga je Ognjišče izdalo ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne.
Prispevki v zborniku so nastali na spomladanskih javnih oddajah Radia Ognjišče, istoimenske pobude in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Uredila sta ga Janez Juhant in Alen Salihović.
Zbornik Resnica in sočutje ima 96 strani in ga lahko naročite pri Ognjišču na telefon 05 6117 220, na spletni strani http://knjigarna.ognjisce.si ali jo kupite v knjigarnah Ognjišča v Kopru, Ljubljani, Kranju, Mariboru in na Ptuju. Cena zbornika je 9,90 evra.
Razprava na okroglih mizah je vključevala strokovnjake različnih področij, ki se poglobljeno ukvarjajo s problemom resnice in sprave v naši družbi. Seveda se s perečim problemom resnice in sprave v naši družbi ukvarjajo še mnogi drugi, a smo prepričani, da smo pri organizaciji izbrali reprezentativne sogovornike, ki so svoje delovanje posvetili vprašanju resničnosti tranzicijske slovenske družbe in posledično možnosti sprave v njej.
Ne glede na to lahko ljudje živimo kot soljudje. Človek pride na svet preko drugega človeka in tudi človekovo nadaljnje življenje je mogoče le na podlagi sobivanja, delitve človeškosti, se pravi sočutja in solidarnosti. Še posebej je te solidarnosti in sočutja potreben prizadeti, odrinjeni, odpisani človek, kakršne so bile vse pobite, izključene in ponižane žrtve nekdanjega sistema. Organizatorji javnih radijskih oddaj smo tako prepričani, da le družba, ki skrbi za zatirane, prizadete ali kakorkoli družbeno odrinjene, je bogata človeška družba. Zato nas pri našem delovanju vodi človeška obveza do najbolj potrebnih, in to so vse nepokopane in vse druge žrtve nasilja v preteklosti, njihovi svojci in vsi drugi prizadeti. Končno je to naša človeška dolžnost do vsakogar, ki je na družbenem robu.
V zborniku so zbrana razmišljanja o dogajanju med in po drugi svetovni moriji, ki so jih v Celju, Novem mestu, Ljubljani, Novi Gorici, Veržeju in Mariboru prispevali mag. Helena Jaklitsch, prof. dr. Jožef Muhovič, prof. dr. Robert Petkovšek, doc. dr. Vojko Strahovnik, prof. dr. Branko Klun, prof. dr. Janez Juhant, Romana Bider, prof. dr. Tomaž Erzar, doc. dr. Brane Senegačnik, dr. Jože Dežman, Judita Treven, doc. dr. Katarina Kompan Erzar, doc. dr. Tamara Griesser Pečar, prof. Justin Stanovnik, Marko Fink, mag. Renato Podbersič ml., Ana Martinjak Ratej, prof. dr. Mitja Ferenc, doc. dr. Tadej Strehovec, prof. dr. Bojan Žalec, prof. dr. Anton Jamnik, Lenart Rihar, Mateja Centa, prof. dr. Stanko Gerjolj, doc. dr. Stanislav Slatinek in Ivo Ban.
