Pri zdravniku
Mariborski varuh bolnikovih pravic opozarja na povečane čakalne dobe v zdravstvu
Slovenija
Mariborski varuh bolnikovih pravic France Prosnik opozarja na povečanje čakalnih dob v zdravstvu v zadnjem letu. Opaža tudi slabo seznanjenost bolnikov z možnostjo zdravljenja v tujini in neurejenost področja paliativne oskrbe v Sloveniji.
Institut varuha bolnikovih pravic so v Mariboru vzpostavili leta 2002, še preden so to področje uredili na ravni države. Po mnenju Prosnika, ki to službo opravlja od leta 2010, se bolniki vse bolj zavedajo svojih pravic, a njihovo zadovoljstvo s slovenskim zdravstvenim sistemom se ne izboljšuje.
Rak rana ostajajo dolge čakalne dobe. Kot ugotavlja Prosnik, naj bi od vseh čakajočih nad dopustno dobo čakalo od 10 do 20 odstotkov bolnikov. "To pomeni, da posledično nastajajo nepotrebni stroški zaradi plačevanja predolgih bolniških, bolnikom pa zaradi odlašanja zdravljenja nastaja tudi zdravstvena škoda," je ob nedavni predstavitvi poročila dela v lanskem letu poudarila svetovalka v Prosnikovi pisarni Manja Habjanič. Na katerih področjih so čakalne dobe najdaljše? "Najdaljše čakalne dobe ostajajo na področju revmatologije, nevrokirurgije, ortopedije in urologije."
Bolniki slabo informirani o zdravljenju v tujini
Na mariborskega varuha bolnikovih pravic se je lani obrnilo 589 ljudi. Kot ugotavlja, so bolniki slabo informirani o možnostih in postopkih zdravljenja v tujini, ki jih je prinesla direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Večina daje prednost zdravljenju v svoji državi, kar je po besedah Habjaničeve verjetno eden od razlogov, da se večina odloči postaviti v vrsto pri znanem domačem zdravniku. Direktiva po mnenju varuha ne zagotavlja enakopravnosti med bolniki, saj je odločitev za zdravljenje v tujini pogojena z zmožnostjo plačila zdravstvene storitve, kar je za mnoge nedosegljivo. A tisti, ki si to lahko privoščijo, se z odhodom v tujino izognejo čakalni vrsti v Sloveniji.
Poziv k skrbi za večjo socialno varnost starostnikov
Letno poročilo posebej omenja tudi vprašanje oskrbe starejših. Večina je premalo informirana o možnostih oskrbe in pomoči na domu ter išče ustrezne rešitve tudi v pisarni mariborskega varuha bolnikovih pravic. "Mislim, da je skrajni čas, da država na tem področju čim prej pripravi in sprejme enotni pravni predpis, ki bo z novim načinom financiranja poskrbel za večjo socialno varnost starostnikov ter jim omogočil ustrezno zdravstveno oskrbo." Podobno pravno neurejeno je področje paliativne oskrbe v Sloveniji, ki se na državni ravni izvaja zelo različno.
V praksi se še naprej pojavljajo težave pri uveljavljanju pravice do drugega zdravniškega mnenja, velik delež nezadovoljstva bolnikov izvira tudi iz slabe komunikacije med bolniki in zdravstvenim osebjem.
