Študentje med predavanjem
Strokovnjaki: Visokošolski prostor za svoj razvoj potrebuje stabilno financiranje
Slovenija
Za slovenski visokošolski prostor za svoj razvoj je pomembno stabilno financiranje. Tako menijo člani sveta za visoko šolstvo, zato so sklenili, da je treba nujno zagotoviti pogodbeno razmerje oziroma opredeliti postavke pogodbe.
Izhodišče za zadnjo razpravo o financiranju visokega šolstva na svetu je bil socialni sporazum oziroma priporočila organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, kako postopoma doseči cilje do leta 2020, torej šest odstotkov BDP za izobraževanje in dva odstotka BDP za terciarno izobraževanje. "Vsi v visokošolski sferi se zavedamo, da en skok ne bo možen, kljub temu vsaj rektorji univerz pričakujejo, da se bo financiranje utrdilo in stabiliziralo vsaj na ravni iz leta 2011," je povedala predsednica sveta Lučka Lorber.
Stabilno financiranje, ki ga po njenih besedah potrebuje naš visokošolski prostor za svoj razvoj, zahteva neko pogodbeno razmerje. "Sklenjeno naj bi bilo za obdobje štirih let, tako da bi lahko ustanove načrtovale ne samo svoj razvoj, ampak tudi kadrovsko projekcijo, programske sheme in tako naprej.2 Financiranje visokošolskih ustanov za prihodnje leto se da urediti, tako Lorberjeva, s korekcijo obstoječe zakonodaje, a vzporedno je treba takoj pristopiti k reformi.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je zagotovila, da bo sledila omenjenim ciljem. 2Prek poletja, ko bodo nastajala izhodišča oziroma predlog financiranja v letu 2016, bo seznanila svet in odprla razpravo o tem konkretnem predlogu," je še dodala Lorberjeva.
