Ali kdaj pomislimo na ekološki greh?

Naš pogled | 30.06.2015, 14:30 Marta Jerebič

Papeževo okrožnico o okolju so mnogi pozdravili, kot vedno pa so se seveda našle tudi kritike. Med drugim so bili v pripombah glasni ameriški republikanski predsedniški kandidati, ki med drugim menijo, da papež govori o nečem, za kar ni izvedenec; da se je Cerkev že večkrat zmotila na področju znanosti in da bi morala Cerkev znanost prepustiti znanstvenikom in se osredotočati na tisto, kar zna, na teologijo in moralo. A kot je opozoril predsednik Papeškega sveta pravičnost in mir, je treba prenehati z umetnim ločevanjem med moralnimi, teološkimi, ekonomskimi, političnimi itd. vprašanji. Gospodarstvo, politika in finance imajo tudi moralno razsežnost, ker gre pri tem vedno tudi za človeka.

Če potegnemo samo vzporednico potrošnja - odpadki - onesnaževanje, potem moramo hočeš nočeš priznati, da gre tudi za moralno vprašanje, kar ne pomeni le tega, da ima papež vso pravico govoriti o tem, ampak, da celo mora govoriti o tem.

Novinarka Silvina Perez je za vatikanski dnevnik analizirala, kako so razmere v Argentini vplivale na nastanek okrožnice. Omenja porečje tamkajšnje reke Matanza, ki je na 8. mestu med 10-imi najbolj onesnaženimi kraji na svetu. Na 60 kilometrov dolgem porečju stojijo številne proizvodne tovarne, zlasti kemične, ki onesnažujejo okolje, ko v ozračje izpuščajo strupe. Čeprav naj bi bilo to območje neprimerno za bivanje, je gosto naseljeno. Po vsej Latinski Ameriki danes 130 milijonov ljudi nima dostopa do pitne vode, dodaja. Papež vsebino za okrožnico črpa iz resničnega življenja, še poudarja Perezova.

Na predstavitvi dokumenta v Vatikanu je pravoslavni metropolit iz Pergama John Zizioulas uporabil izraz ekološki greh: "Ekološki greh ni samo greh proti Bogu, ampak tudi proti bližnjemu in ni samo greh proti človeku našega časa, ampak tudi proti prihodnjim rodovom," je dejal. "Ko uničujemo naš planet, da bi zadovoljili pohlep po naši sreči, prihodnjim rodovom zapuščamo svet, ki je nepopravljivo uničen z vsemi negativnimi posledicami, ki jih te prinašajo na njihova življenja." Pravoslavni metropolit Zizioulas meni, da mora Cerkev v svoj nauk o grehu vključiti tudi greh proti okolju – ekološki greh. Pokora mora vsebovati tudi reševanje škode, ki smo jo naravi naredili kot posamezniki in kot družba. Najprej pa mora vsakemu človeku priti v zavest, da je z nekim dejanjem ali nedejanjem storil ekološki greh.

Ali sami kdaj pomislimo na storjeni ekološki greh, smo se ga kdaj spovedali? Ko na primer ne ločujemo odpadkov ali jih odvržemo na tla, ko po nepotrebnem tratimo energijo, vodo, se po nepotrebnem vozimo z avtomobilom, uporabljamo pretirano količino škropiv in tako zastrupljamo okolje in s pesticidi same sadeže. Pa še bi lahko naštevala. "Zemlja, naš dom, je vse bolj videti kot ogromen kup smeti," v okrožnici piše papež. Pa ob tem pomislimo tudi na naš lastni delež? Naš lastni ekološki greh ali vso odgovornost prelagamo na industrijo, politiko. Pa še ena misel: se zahvaljujemo in molimo za darove stvarstva? Skratka, papež poziva k ekološkemu spreobrnjenju, poziva nas, da smo varuhi Božjega dela, poziva nas, da se izprašamo in priznamo, kako smo ranili Božje stvarstvo z našimi dejanji, pa tudi našimi nedejanji. Predlaga molitvi za stvarstvo.

Druga razsežnost, ki jo papež poudarja v dokumentu, pa je, kako ima skrb oziroma neskrb za okolje socialno razsežnost, kako vpliva na revne. Zavzema se za celostno ekologijo. Po pisanju španskega dnevnika El Pais imamo lahko papeževo okrožnico za vojno napoved velikim multinacionalkam in vladam najbogatejših držav, ki so z neuravnoteženim izkoriščanjem naravnih virov prispevali k podnebnim spremembam in revščini na nekaterih področjih planeta.

Direktor potsdamskega inštituta za raziskave o vplivu podnebnih sprememb Hans Joachim Schellnhuber je na predstavitvi dokumenta poudaril, da niso revni tisti, ki spravljajo naš planet in navsezadnje človeštvo v nevarnost, ampak so to bogati. Ni namreč problem prenaseljenost v najrevnejših deželah, ampak prevelika potrošnja bogatih. Tiste, ki imajo najmanj koristi od izkoriščanja fosilnih goriv in so najmanj prispevali k učinku tople grede oziroma toplogrednih plinov, pa je najbolj prizadelo globalno segrevanje, je opozoril nemški znanstvenik. Zanimiva je bila tudi naslednja njegova pripomba: »Temperatura našega telesa je malo manj kot 37 stopinj Celzija … prištejmo 2 stopinji, pa imamo vročino, dodajmo 5 stopinj in bomo umrli … in tako delujejo podnebne spremembe na zemeljski sistem …« Po njegovem mnenju že sedaj prestopamo "planetarne zaščitne ograje".

Ali bo ta papeževa okrožnica imela kakšen vpliv na ljudi, ustanove, okoljevarstvene konference? Prvi večji pokazatelj bo prav gotovo podnebna konferenca, ki bo decembra potekala v Parizu. Sam papež je že izrazil željo, da bi imel dokument vpliv nanjo.