Dublinski nadškof Martin o nedeljskem referendumu na Irskem
Svet Tone Gorjup
Kot smo že poročali so Irci na referendumu z veliko večino podprli zakonsko zvezo dveh istospolnih partnerjev. 62 odstotkov volivcev je namreč glasovalo za redifinicijo zakonske zveze. Irska je prva država, ki je do te spremembe prišla po referendumski poti. Sklepanje istospolnih zakonskih zvez je sicer doslej zakonsko dopustno v 19 državah. Po besedah dublinskega nadškofa Diarmuida Martina izid referenduma jasno kaže na občuten prepad med katoliško Cerkvijo in irsko družbo. Kot je dejal v nedeljskem pogovoru za spletni portal Vatican Insider, pa je to nedvomno znamenje za kulturno revolucijo.
Z referendumom se po besedah dublinskega nadškofa, na Irskem uveljavlja »individualistično razumevanje družine«. Irski primas Eamon Martin, pa je že pred znanim izidom posvaril pred novo »vodilno kulturo spolno nevtralne zakonske zveze«, ki bo Cerkvi še otežila zagovarjanje njenega razumevanja zakona, poroča portal druzina.si. Irska katoliška Cerkev, ki je v preteklih letih zaradi odkritja številnih primerov spolnih zlorab izgubila precej ugleda, je do zadnjega odločno nasprotovala zahtevam referenduma. Po izidu sodeč pa je mogoče sklepati, da je v prid istospolnim zakonskim zvezam glasovalo ne le veliko število mladih, pač pa tudi starejših Ircev, ki so sicer še vedno povezani s Cerkvijo, je poudaril nadškof Martin. Kakšne posledice bo morala iz tega potegniti Cerkev, za zdaj še ni jasno, gotovo pa je, da bodo potrebne korenite spremembe v obstoječi mladinski pastorali. Dublinski nadškof Martin je prepričan, da je večina mladih, ki je podprla redefinicijo zakonske zveze, »produkt« dvanajstletnega irskega katoliškega šolskega sistema. Ta je zdaj pred velikim izzivom, na kakšen način mladim ustrezno posredovati sporočilo Cerkve.
V pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA pa je izid referenduma na Irskem komentiral tudi msgr. John Kennedy, irski član vatikanske Kongregacije za nauk vere. Po njegovem mnenju je referendum korenito spremenil cerkveno pokrajino na Irskem, tamkajšnjim katoličanom pa postavlja resno vprašanje o trdnosti njihove vere in oblikovanju vesti, ter o povezavi med udejanjanjem vere in njenim pomenom za celotno družbo. Msgr. Kennedy je prepričan, da spremembe v ustavi irskim katoličanom ne bi smele odvzeti poguma, ampak jih še močneje pritegniti k širjenju krščanskega sporočila. Namesto potrtosti jim svetuje, naj se malce ustavijo, osredotočijo na bistveno, molijo, in nato s še večjo energijo nadaljujejo svoje poslanstvo.
