Prvo mednarodno srečanje rabinov, kardinalov in škofov
Svet | Marjana Debevec
Na Gori blagrov v Galileji je pretekli teden potekalo prvo mednarodno srečanje rabinov, kardinalov in škofov. Organizirala ga je Neokatehumenska pot v Izraelu. In sicer ob 50-letnici koncilske izjave o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev Nostra Aetate in v spomin na 70. obletnico konca holokavsta. Sodelovalo je sedem kardinalov, dvajset škofov in sto dvajset rabinov s celega sveta. Poleg njih je bilo navzočih še več osebnosti iz akademskega, umetnostnega in kulturnega sveta obeh verstev.
Sporočilo papeža Frančiška: Vezi bratstva
Dogodek je preko sporočila pozdravil tudi papež Frančišek. Udeležencem je zagotovil svojo duhovno bližino: »Združen z vami prosim Gospoda, da bi prisluhnil temu kriku in bi ozdravil bridkosti vseh tistih, ki trpijo. Tako tudi jaz molim, da bi bila srca odprta za prošnje nedolžnih po celem svetu.«
Sveti oče je v sporočilu zapisal še: »Upam, da bo vaše srečanje priložnost za okrepitev vezi bratstva, ki si jih delite, in poglobitev vaše zavzetosti, da bi preko jezika glasbe prepoznali krik nedolžnih.« Eden temeljnih trenutkov srečanja je bila namreč simfonija, ki nosi naslov: Trpljenje nedolžnih. Gre za delo Kika Argüella, izvedel pa jo je zbor Neokatehumenske poti, ki je skladbo v preteklosti predstavil že večkrat. Med drugim, julija 2013, tudi v Auschwitzu, v navzočnosti 15 tisoč oseb. Sedanje srečanje na Gori blagrov je bilo prav konkreten sad dejstva, da se je sporočilo o žrtvah holokavstva, ki ga simfonija posreduje, dotaknilo mnogih judov.
Skupni izzivi
Med štiridnevnim srečanjem so udeleženci sicer govorili o nekaterih skupnih izzivih. Med le-temi so: zveličavno poslanstvo judovskega ljudstva in katoliške Cerkve v današnjem svetu, posredovanje vere mlajšim generacijam, kontrast med judovsko-krščansko antropologijo in antropologijo, utemeljeno na predhodnem zanikanju Boga, ponoven vznik antisemitizma in ksenofobičnega fundamentalizma.
Zahvala s strani rabinov
Na zadnji dan dogodka so tudi rabini zatrdili, da je bilo srečanje »zgodovinsko«. Posebej so izpostavili bratstvo, ki so ga živeli s kardinali in škofi, ter izrazili hvaležnost Neokatehumenski poti, da je bila »orodje pravega čudeža«.
