Jaklič: To ni stanje pravne države, to je stanje "kvazi" diktatorskih režimov
Slovenija |
Da gre pri odločanju o odgovornosti Zvonka Fišerja pri zaposlitvi Boštjana Škrleca le dan pred menjavo vlade za dvojna merila, je v sinočnji oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" menil profesor na Harvardu ddr. Klemen Jaklič. Prepričan je, da bi Fišer skupaj s predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo moral odstopiti že pred tem, takoj po odločitvi ustavnih sodnikov v primeru Patria.
Takšna praksa zaposlovanja v pravosodju je najmanj dvomljiva, je uvodoma pojasnil ddr. Jaklič, ki je sicer pričakoval, da bo Državnozborski svet Fišerja odpoklical. Ta primer nam tako po njegovih besedah sporoča, da "se lahko dogajajo protipravna kadrovanja, pa se v državni nič ne zgodi. Ti ljudje so še zmeraj na svojih funkcijah, oklepajo se svojih položajev. Obenem sporoča slovenski javnosti, da se bo enkrat morala odločiti, kdaj je dovolj, ali pa bo trpela stanje povsem nepravne države, kjer se kršijo predpisi, pa se ljudem, ki jih kršijo, na vodilnih položajih ne zgodi nič. To ni stanje pravne države in stanje demokracije, to je stanje "kvazi" diktatorskih režimov."
Ddr. Jaklič je spomnil, da je v preteklosti morala zaradi odločitve KPK odstopiti celotna vlada, ne zgolj en funkcionar, čeprav je bilo mnenje KPK, ki je takšno odločitev povzročila, kasneje na sodni instanci razveljavljeno. "Sedaj pa imamo situacijo, ko je najprej sodišče ugotovilo, da je prišlo do nekaterih kršitev, KPK je dala mnenje, da je prišlo do kršitev, ostali organi povedo enako, položajev pa se ljudje še vedno oklepajo. Prav očiten primer dvojnih standardov. Problemi o umestitvi KPK in njeni vlogi gotovo obstajajo. Ta dvotirni sistem ni dorečen dovolj, vendar pa to ni razlog, da bi na tej podlagi sprejemali dvojne standarde in ravnali enkrat tako, drugič drugače."
Ddr. Jaklič je ponovil, da bi Fišer moral kot državni tožilec odstopiti že ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so zadevo Patria vrnili v ponovno sojenje. "Stojim na stališču, da takšen generalni tožilec, ki v svojih vrstah ni uspel zagotoviti, da bi se prvaku opozicijske stranke sodilo na način, ki je v skladu z ustavo, ne more biti generalni državni tožilec, takšen predsednik vrhovnega sodišča ne more biti več predsednik vrhovnega sodišča." Dodal je še, da jih odločitev ustavnih sodnikov v primeru Patria zavezuje, da takšnih obtožnih aktov, kot je bil vložen v primeru Patria, ni mogoče vlagati.
