Število povprečno dnevno zaprtih in priprtih pri nas narašča
Slovenija
Povprečno dnevno zaprtih in priprtih v slovenskih zaporih je tudi lani naraščalo in doseglo število 1511. To je za 81 več kot leto prej. Kljub temu se je število zaposlenih zmanjšalo.
Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je ob predstavitvi lanskega dela opozoril, da so razmere komaj vzdržne. Notranji viri - tako kadrovski kot materialni - so do konca izčrpani, zato je po njegovem skrajni čas, da zanje poskrbi država. "Pomenljiv je podatek, da je bilo ob ustanovitvi uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pred 20 leti zaprtih 772 ljudi in zaposlenih 855 izvajalcev. Lani je bilo povprečno zaprtih 1511, izvajalcev pa 832. Ob praktično stoodstotnem povečanju števila zaprtih se je število zaposlenih zmanjšalo za 23." Posledično je bilo lani izplačanih skoraj 43 tisoč nadur, večinoma pravosodnim policistom. "Ne gre le za problem števila, ampak tudi za problem pretiranih obremenitev posameznikov." Podržaj je dodal, da bi nujno potrebovali vsaj 12 dodatnih pravosodnih policistov, 10 strokovnih delavcev, dva pravnika in enega medicinskega tehnika, a je to zgolj minimum. Prav tako upravi že zdaj primanjkuje 600 tisoč evrov za plače.
Kljub vsemu delo, tako Podržaj, ostaja strokovno, kakovostno in odgovorno. "Ohranjamo status enega najbolj urejenih zaporskih sistemov v Evropi in tudi širše. Vse osnovne naloge so izpolnjene, ni čakalnih dob, tudi zaradi sistemskih rešitev, ki so po našem mnenju sicer pomanjkljive. A dejstvo je, da zaporski sistem v Sloveniji sprejme vse, ki nastopijo kazen skladno z ustrezno dokumentacijo pristojnih sodišč."
Med obsojenci prevladujejo moški, teh je skoraj 94 odstotkov. Tujcev je med vsemi zaprtimi 13 odstotkov in pol. Večina zaprtih, 45 odstotkov, je starih od 27 do 39 let. Največ ljudi prestaja manj kot enoletno zaporno kazen, 21 odstotkov je takih, ki so obsojeni na manj kot dve leti zapora. Med dve in pet let dolgo zaporno kazen prestaja 27 odstotkov zapornikov, 18 pa kazen, daljšo od petih let. Najdaljšo, 30-letno zaporno kazen, je lani prestajalo 15 ljudi. Večina zapornikov kazen prestaja zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, teh je 52 odstotkov. Štirinajst odstotkov je zaprtih zaradi kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, devet zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo, 5 odstotkov in pol pa zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
