Vladna komisija za vprašanje prikritih grobišč pisala premierju Cerarju

Slovenija | 19.05.2015, 10:04

V današnjem delu redne majske seje je na poslanskih klopeh predlog zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki so ga pripravili v N.Si. Za razpravo je predvidenih šest ur. Vlada podpira prizadevanja, da je treba vsem žrtvam zagotoviti pravico do dostojnega pokopa, a meni, da je treba preučiti možnost ureditve tega vprašanja s spremembo že veljavnega zakona o vojnih grobiščih. Takšno stališče preseneča vladno komisijo za vprašanje prikritih grobišč. Premierja Mira Cerarja zato poziva k resnemu premisleku.

Člani komisije so zapisali, da so že večkrat opozorili na potrebo po sprejetju zakona, ki bi uredil tista področja ukvarjanja s prikritimi grobišči, ki jih obstoječi zakon ne ureja ali jih ureja tako pomanjkljivo, da delo skladno s standardi razvitega sveta ni mogoče. V pismu so pojasnili, da zakon o vojnih grobiščih iz leta 2003 ni predvideval, da bomo do leta 2009 topografsko evidentirali več kot 600 prikritih morišč in grobišč. Spomnili so tudi na sistemsko blokado vseh opravil po vstopu v rov svete Barbare v Hudi Jami 3. marca istega leta - zaradi te blokade več kot sto na novo ugotovljenih prikritih morišč in grobišč ni niti topografsko obdelanih niti vpisanih v uradne evidence. Kot so dodali, se zaradi nedorečenosti veljavnega zakona ob vsaki priložnosti odpirajo javne polemike o pristojnosti, potrebnosti, obsegu in odgovornosti ustanov in ljudi, ki se s temi vprašanji ukvarjajo.

Člani komisije Cerarja prosijo, naj pred dokončno odločitvijo o zavrnitvi predloga N.Si pretehta vsa dozdajšnja opozorila o pomanjkljivostih obstoječega zakona. Menijo, da bi se le z jasno tehnično in postopkovno ureditvijo dela s prikritimi grobišči izognili vsakokratnemu medijskemu izpostavljanju človeških posmrtnih ostankov in posledično polemiki o krivdi, odgovornosti in grehu na tej ravni. Kot dodajajo, bomo morda tudi s primernim zakonom lažje zacelili rane, ki že desetletja bremenijo našo družbo.