Mreža nujne medicinske pomoči po državi v nezadovoljstvu povezala večino občin
Slovenija
Ekipa ministrstva za zdravje bo s četrtkovim obiskom v Novemu mestu in Brežicah sklenila s predstavitvami osnutka pravilnika in mreže nujne medicinske pomoči (NMP) po državi. Skorajda ni regije, kjer bi bili zadovoljni s predvideno mrežo nujne pomoči. Opozarjajo zlasti, da se bo dostop do nujne pomoči za prebivalce v ruralnem okolju poslabšal.
Po osnutku pravilnika bo nujno medicinsko pomoč neprekinjeno izvajalo 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov. Na terenu bodo na voljo nujna reševalna vozila in reanimobili. Prav tako osnutek pravilnika predvideva mrežo dežurnih ambulant v manjših zdravstvenih domovih, ki pa ne bodo odprte ves čas.
V nekaterih lokalnih skupnostih so izrazili ogorčenje nad mrežo takoj po objavi predvidene mreže satelitskih centrov. Dosedanji obiski po državi pa kažejo, da imajo v vseh regijah pripombe nad novo organizacijo, zlasti pa mrežo.
Satelitski urgentni center si želijo denimo v Bohinju, Tržiču, pa tudi v Ormožu in Zgornji Savinjski dolini, katere župani so ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc tudi izročili peticijo, s katero zahtevajo vzpostavitev satelitskega urgentnega centra. S sedanjo predvidno mrežo bodo imeli najbližji satelitski urgentni center v Velenju, dostop do nujne medicinske pomoči pa bi se za tamkajšnje prebivalstvo v tem primeru bistveno podaljšal, so opozorili.
Tudi Pomurce skrbi podaljšanje dostopnega časa in podatek, da v regiji ne načrtujejo satelitskega urgentnega centra. Kot so opozorili na sestanku z ekipo ministrstva, je kar nekaj krajev od urgentnega centra v Rakičanu zagotovo oddaljenih več kot 20 minut. Zato so mnogi prepričani, da gre za varčevanje na račun Prekmurcev.
Ptujčane je sicer razveselilo dejstvo, da bodo tudi tam prišli do novega urgentnega centra - iz gradnje mreže regijskih urgentnih centrov so namreč edini izpadli -, čeprav se še ne ve, kdaj bo tamkajšnji urgentni center zgrajen, v državnem proračunu še niti niso predvidena sredstva za gradnjo. Dokler ne bo zgrajen, pa se po zagotovilih ministrstva ne bo spremenilo nič v organizaciji nujne medicinske pomoči in bo ostal stari sistem z nočno dežurno službo.
Bolj kot na Ptuju novosti skrbijo prebivalce ormoškega območja, kjer so pred časom zbrali več tisoč podpisov pod peticijo, s katero so nasprotovali predlaganim novostim in ukinitvi nočnega dežurstva v tamkajšnjem zdravstvenem domu. A tudi za njih se zaenkrat ne bo spremenilo nič.
Pomisleke glede predlagane mreže imajo tudi v mariborskem zdravstvenem domu, v sedanji obliki pa mu nasprotujejo tudi v Slovenskih goricah. Predlagani osnutek pravilnika o službi nujne medicinske pomoči za zgornje Podravje predvideva urgentno službo v deloma že dokončanem novem urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ob tem pa še en satelitski urgentni center v Slovenski Bistrici.
V šestih občinah Slovenskih goric se ne strinjajo s predlagano mrežo, ker bodo brez nočnega dežurstva ostali v Zdravstvenem domu Lenart. Kot je povedal župan Benedikta Milan Gumzar, se bodo s tem zamaknili interventni časi, predvsem za tiste ljudi, ki živijo izven centrov. Po njegovih besedah bodo reševalci iz Maribora v najbolj oddaljenem delu njihove občine potrebovali 40 minut.
Skrbi glede dostopnosti po novem sistemu so izrazili tudi Zasavci. Tam bo deloval urgentni center Trbovlje, medtem ko je za Litijo in Šmartno v načrtu satelitski urgentni center. Zato pričakujejo, da bo ministrstvo upoštevalo njihove predloge in po nekaterih krajih ohranilo dežurno službo.
Z novim sistemom nujne medicinske pomoči pa so zelo zadovoljni v tolminskem zdravstvenem domu, ki bo po novem satelitski urgentni center. Tolminski zdravstveni dom sicer pokriva največje območje v Sloveniji. Posledično imajo najdaljše odzivne čase, pokrivajo pa tudi številne zaprte doline, do katerih ekipe z drugih območji ne morejo priti.
Predstavniki zdravstvenih domov na Primorskem so posebej izpostavili problem pediatrične nujne medicinske pomoči. Vodja nujne medicinske pomoči v novogoriškem zdravstvenem domu Petra Kokoravec pa je bila po sestanku s predstavniki ministrstva pomirjena, saj so izvedeli, da se mobilne ekipe ne bodo selile iz Nove Gorica. Če bi te preselili v Šempeter, bi se po njenih navedbah vsaj za pet minut povečal dostopni čas.
Ni pa ekipa ministrstva imela predstavitve na Notranjskem, saj to regijo pokriva ljubljanska urgenca (katere gradnja še vedno stoji), prav tako bodo imeli satelitski urgentni center v Postojni. A so tamkajšnji župani - podobno kot drugje - ogorčeni, da se bosta odzivni čas ter s tem kakovost oskrbe za Notranjce poslabšala. Na to so opozorili na novinarski konferenci v Cerknici, danes pa bodo osnutek pravilnika obravnavali postojnski mestni svetniki.
V četrtek bo ekipa ministrstva obiskala še Novo mesto in Brežice, kjer že deluje novi urgentni center. V petek, dan po zadnjem obisku, se bo tudi zaključila javna razprava o osnutku pravilnika nujne medicinske pomoči. Nato bodo na ministrstvu preučili vse pripombe in jih morebiti tudi upoštevali. Nova organizacija nujne medicinske pomoči bo predvidoma v celoti začela delovati v začetku leta 2019.
