VIDEO: Splošna avdienca: Prosim?, hvala, oprosti

Papež in Sveti sedež | 13.05.2015, 11:00 Marta Jerebič

Papež Frančišek je pri današnji splošni avdienci izpostavil tri besede, ki odpirajo pot dobremu življenju v družinah. To so: prosim?, hvala in oprosti. Gre za preproste besede, ki pa jih je včasih težko udejanjiti. So del dobre vzgoje, a treba je paziti, da se za lepim vedenjem ne skrivajo slabe navade. Dobri odnosi namreč temeljijo v ljubezni in spoštovanju drugega.

Prosim, hvala, oprosti. Preproste besede, ob katerih se nasmehnemo, a če jih v življenju pozabljamo uporabljati, ni tu nič več smešnega, je dejal papež.

Ko vstopamo v življenje drugega, tudi če je del našega življenja, moramo to storiti na neinvaziven način, s katerim obnavljamo zaupanje in spoštovanje. Domačnost nam ne daje pravice, da imamo vse za gotovo. Zato je beseda 'prosim' zelo pomembna. Bolj kot je ljubezen intimna in globoka, toliko bolj zahteva spoštovanje svobode in sposobnosti, da počakamo, da nam drugi odpre vrata svojega srca.

Papež nadalje ugotavlja, da danes pogosto pozabljamo na besedo 'hvala'. »Na prijaznost in sposobnost zahvaljevanja se gleda kot na znamenje šibkosti, včasih zbujajo celo nezaupanje,« je opozoril Frančišek in dodal, da moramo biti nepopustljivi pri vzgoji za hvaležnost, saj tudi človeško dostojanstvo in družbena pravičnost izhajata iz tega. Če družinsko življenje pozablja na to, tega tudi v družbenem življenju ne bo. »Kristjan, ki se ne zna zahvaliti, je pozabil na Božji jezik.«

Najtežja izgovorljiva beseda pa je 'oprosti'. Ko je ni, se majhne razpoke povečujejo in postanejo globoki jarki. V očenašu ne najdemo zaman besed: odpusti nam naše grehe, kakor tudi mi odpuščamo drugim. Ko želimo povrniti, kar smo odvzeli, na primer spoštovanje, iskrenost, ljubezen, smo vredni odpuščanja. S tem ustavimo okužbo. »V družini, kjer se ljudje ne znajo opravičiti, začenja zmanjkovati zraka. Številne rane v ljubezni in delitve v družinah se začnejo s tem, ko pozabimo na dragoceno besedo 'oprosti'. Papež je ob tem ponovil večkrat izrečeni stavek, naj nikoli ne končamo dneva, ne da bi sklenili mir.