Jaklič: Priča smo boju med ustavnim sodiščem in rednim sodstvom
Slovenija
"Mislim, da je ta lekcija zgodovinska," je odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili obsodilne sodbe v zadevi Patria za oddajo "Spoznanje več, predsodek manj" komentiral predavatelj na Harvardu ddr. Klemen Jaklič. Opozoril je, da smo, glede na prve reakcije v primeru Patria priča boju med ustavnim sodiščem, ki želi po poti višjega standarda pravne države, in rednim sodstvom, ki "želi ostati v starih tirnicah".
Jaklič je uvodoma dejal, da se je ustavno sodišče osredotočilo na dve kršitvi, ostalih kršitev sploh ni presojalo. "Pravzaprav bi se lahko osredotočilo zgolj na prvo, a ker je menilo, da je tudi druga tako bistvena, namreč kršitev nepristranskega sojenja, je tudi tej namenilo nekaj ključnih odstavkov," je povedal in dodal, da se prva kršitev nanaša na 28. člen ustave, to je na načelo zakonitosti, in sicer ne gre za proceduralni standard, ampak za kršitev ustavno materialnega standarda, ki pravosodnim organom prepreči arbitrarno in samovoljno uporabo kazensko pravne represije zoper posameznike. "Šlo je za pregon in sojenje mimo kazenskega zakona, za neko ravnanje, ki sploh ni opredeljeno v kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje. Ključni zakonski znak sprejema in dajanja obljube namreč ni bil konkretiziran, kaj šele dokazan, niti v obtožnem predlogu, niti v sodbah sodišč. Kljub temu, da so pritožniki ves čas opozarjali na ta problem, da se sodi za neko dejanje, ki sploh ni kaznivo dejanje, sodišče ustavne prepovedi zoper takšen nepravni pregon ni upoštevalo, ni presojalo na tak način kot zahteva ustava, na kar smo tudi pravniki ves čas opozarjali, zdaj pa je to soglasno potrdilo tudi ustavno sodišče," je dejal Jaklič.
Predsedniku SDS Janezu Janši je bila po ugotovitvah sodnikov kršena tudi pravica do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju na vrhovnem sodišču sodeloval njegov predsednik Branko Masleša, ki je v javnem govoru kritiziral tudi ravnanje pritožnika. Jaklič je tako kot ob Masleševem nagovoru tudi tokrat ponovil, da bi ta moral odstopiti. "Ustavno sodišče je zgolj povzelo doktrino Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pravi: V vsakem primeru, ko sodeči sodnik polemizira v javnosti s stranko v postopku, gre za avtomatično kršitev načela nepristranskega sojenja."
Jakliča je tudi presenetila soglasnost ustavnih sodnikov pri primeru Patria. "Vemo, da so bili sodniki razdeljeni in da so razpravljali o tem primeru. Je pa tudi res, da je za ustavne sodnike že več let značilno, da se zelo temeljito pogovarjajo med seboj in da se večkrat zgodi, da so v začetku razdeljeni, na koncu pa sprejemajo soglasne odločitve. To je ena od zelo pozitivnih lastnosti ustavnega sodišča v zadnjih letih."
Na vprašanje, kaj odločitev ustavnih sodnikov sporoča slovenskemu pravosodju pa je predavatelj na Harvardu Klemen Jaklič povedal: "Že pred časom sem rekel: Ko bo prišel ta primer pred ustavno sodišče, ko bo pot do ustave prosta, takrat bo lekcija za slovensko redno sodstvo in pravosodje zgodovinska. Mislim, da je ta lekcija zgodovinska." Jaklič ne ugiba, kako se bodo zadeve razvijale v prihodnje, saj sta v igri "dva močna akterja. Na eni strani ustavno sodišče in jaz bi rekel, da tudi ljudje, ki nosijo ta pravosodni sistem na svojih plečih. Tudi njim je v interesu, da se stvari premaknejo na bolje, tako glede nepristranskosti in pravičnosti sojenja kot tudi glede profesionalnosti - večje strokovnosti ter hitrosti - sojenja ... Na drugi strani pa imamo redno sodstvo za katerega vidimo, to smo ob prvih reakcijah na odločbo ustavnega sodišča že lahko začeli opažati, da ne želi tega napredka. Da želi ostati v starih tirnicah. Da pravzaprav bi želelo soditi na podlagi znakov, ki jih sploh ni potrebno konkretizirati, da bi želelo soditi v kontekstu takšnih ekscesov za katere ustavno sodišče in evropsko sodišče pravita, da so avtomatične kršitve načela nepristranskosti, tj. poštenega sojenja. Zdi se, da imamo boj med dvema akterjema in to bo zanimivo opazovati."
