Pomembna vloga in pomen starih staršev pri vzgoji otrok – velikokrat je to lahko popravni izpit
Sociala Nataša Ličen
V sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri« smo gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki je uvodoma v pogovoru dejal, da marsikdaj znamo zelo dobro očistiti svoje domove, urediti okolico, žal pa dostikrat ne znamo pospraviti odnosov, ki vendarle, če so urejeni, prinašajo veliko več zadovoljstva. Rdeča nit aprilskega srečanja v sklopu rednih radijskih pogovorov o vzgoji in medsebojnih odnosih je bila vključevanje starih staršev v vzgojo in njihov dragocen ter velik pomen pri tem.
Kdaj se bodo moji starši vključili v vzgojo otrok ali pa, zakaj se vedno vtikajo v našo vzgojo?
Marko Juhant: »To sta najpogostejši vprašanji. Moj običajen odgovor pri tem je, da se stari starši v vzgojo otrok svojih otrok »vtaknejo« takrat, ko so prepričani, da niso dobro opravili svojega dela, ko začutijo, da stvari ne tečejo, kot bi si želeli in ni bilo vse tako krasno in idealno. Služba, delo, vse mogoče stvari je bilo treba opraviti za čim boljše življenje družine. Ni bilo časa za vse ostalo. Potem pa ugotovijo, da niso uspeli prenesti vsega, kar bi lahko mlajši generaciji."
Izginjajo družine treh generacij pod isto streho- sodobni starši so večinoma hiperaktivni
»Prav zaradi tega, ker danes redko živijo skupaj tri generacije, se izgublja fizični stik, izgublja se s tem tudi pristno prenašanje duhovne dediščine iz roda v rod. Otroci pa potrebujejo zgled, vztrajnost in vzdržljivost ter podobno, prav to, kar jim lahko ponudijo dedki in babice. Sodobni časi pa so preveč aktivni, treba je postoriti še to in ono, vedno kaj. To pa za otroke ni dober zgled, ves čas se nekam mudi. Gremo hitro sem, hitro tja. Odhajanje, urejanje, dostavljanje, nobenega miru. Ta »hitroritis« je huda stvar sodobnega življenja. Ritem starih staršev pa je podoben ritmu otrok.»
Prihaja do generacijskega zamika
»Otroci se danes večinoma rojevajo že ne več tako mladim. Življenje prinaša marsikaj. Otroci se pozno rojevajo zaradi karier in mladi se osamosvajajo bistveno pozneje. Družba je takšna, ni služb, ni pogojev. To je realnost. Priznajmo si, kdo pa si želi od polne mize? Toda dejstvo je, da imajo otroci radi mlade starše. Koliko primerov poznam, ko se v vrtcu zgodijo nerodnosti, pa reče vzgojiteljica, o, danes te je prišel pa iskat dedek?! Otrok pa takrat v zadregi reče, ne, to je moj oči. Delno je problem gotovo rešljiv tudi politično. Če mladi nimajo svojih dohodkov, se ne morejo osamosvojiti. Skoraj ne poznamo več klasičnega študentskega življenja, ko so mladi tri tedne proč od doma in sami skrbijo zase, si operejo oblačila, pripravljajo obroke. Veste, koliko mladih danes ne ve več, koliko minut se kuhajo trda jajca, znajo pripraviti morda le špagete. Res niso pripravljeni za samostojno pot. Prepričan pa sem, da je danes prav tako ogromno dela, opravil, ki bi jih lahko opravljali mladi. Samo ni interesa. Marsikaj bi lahko uredili in bi imeli vsi skupaj lepše življenje. Na žalost naša država ne podpira samostojnosti, pa naj politiki izrekajo še tako lepe besede in omenjajo ne vem kakšne programov vse. Toda ti programi pojejo ogromno sredstev sami zase. Res pa je, da če pa je doma hudo, potem pa se mladi zelo pogosto hitro odselijo in se odločijo zaživeti po svoje.«
Zavetje, zaupanje, bližina, razumevanje, to so stari starši
»Veste, kako lepo je imeti varnost, nekoga, ki pomaga. To so stari starši, ki lahko dajo svoj čas v tistem trenutku, ko ga vnuk potrebuje. Imajo čas. Po drugi strani so stari starši tudi odlični zaupniki. Najboljši pri igri. Popravljajo in zgladijo. In še marsikaj. Toda, pozor, stari starši morajo prepustiti avtoriteto staršem. Babica je prvi komandir, kapitan je mama. Da? Se razumemo? Zato vabim, tudi če morda trenutno niste v najboljših odnosih s starimi starši, da poskrbite vsaj za nekaj skupnih ur druženja vnukov s starimi starši. Dlje ko imamo babice in dedke, bolje je za vse. Drug drugemu lahko podarimo toliko lepega, si izmenjujemo izkušnje in se bogatimo. Stari starši so gnezdo, kamor se lahko vnuki vedno znova vračajo ob »zlomljenem krilu«.
Preberite več na spletni strani Čmrlj.si in poslušajte pretekle radijske oddaje v našem audio arhivu.
Čez teden dni se boste lahko z Markom Juhantom srečali tudi na jubilejni otroški oddaji Sobotna iskrica, ki bo v soboto, 18. aprila, že 1000 po vrsti.
