Premiki v evropski naložbeni ofenzivi
Svet | 28.04.2015, 17:18
V Evropski uniji se je v zadnjem času zgodilo več premikov v tako imenovani naložbeni ofenzivi. Začela so se pogajanja med ustanovami o zakonodaji za evropski sklad, ki naj bi v prihodnjih treh letih pomagal spodbuditi za 315 milijard evrov strateških naložb. Evropska investicijska banka je medtem odobrila prve projekte.
Sklad, ki bo deloval pod okriljem Evropske investicijske banke bo z 21 milijardami evrov, od tega velike večine iz evropskega proračuna, zagotavljal varnost vlagateljem in s tem spodbujal naložbe v tvegane projekte. Sredstva bodo namenjena za področja prometa, energije, telekomunikacij, izobraževanja, zdravja in raziskav ter za financiranje podjetij z do 3000 zaposlenimi. Sektorskih, regionalnih ali nacionalnih kvot ne bo.
Sklad bosta upravljala dva odbora: usmerjevalni bo določal splošno strategijo za delovanje, politiko in profile tveganja, naložbeni bo skrbel za izvajanje smernic in izbiral projekte.
Najprej so mandat za pogajanja med ustanovami o zakonodaji marca potrdili finančni ministri povezave, nato so ga v začetku prejšnjega tedna potrdili še pristojni odbori Evropskega parlamenta. Ta sicer zahteva spremembe pri črpanju kapitala za sklad in večjo vlogo pri odločanju.
Pogajanja med članicami, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo so se že začela, v prvem tristranskem srečanju so predstavniki omenjenih ustanov le ponovili svoja izhodišča ter se zavezali, da si bodo prizadevali za dogovor do poletja. Naslednji krog pogovorov bo že pojutrišnjem v Strasbourgu.
Evropska investicijska banka je v sklopu sklada že izbrala naslednje projekte: za raziskave na področju naložb in zdravstva v Španiji, za razširitev dubrovniškega letališča na Hrvaškem, za gradnjo 14 novih zdravstvenih središč na Irskem in za industrijske inovacije v Italiji. Za vse projekte je odobrila posojila v skupni vrednosti 300 milijonov evrov. Prav tako je že odobrila tudi prve transakcije za spodbujanje rasti in konkurenčnosti evropskih podjetij. Gre za posojila v sodelovanju z nacionalnimi razvojnimi bankami in ustanovami, ki naj bi v Franciji, na Portugalskem in v Veliki Britaniji spodbudila skupno 1,3 milijarde evrov naložb.
Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen medtem nadaljuje naložbeno turnejo po evropskih prestolnicah, med katero snubi vlagatelje. Minuli teden je bil v Atenah, včeraj v Luksemburgu, v začetku maja bo na Danskem in Švedskem. Slovenijo naj bi obiskal septembra. Prispevke v sklad je do zdaj prek nacionalnih razvojnih ustanov napovedalo šest članic. Nemčija, Francija, Italija in Poljska po osem milijard, Španija poldrugo milijardo in Luksemburg 80 milijonov evrov.