Papež daroval sveto mašo za Benedikta XVI.

| 16.04.2015, 17:45 Rok Mihevc

Kdor ne zna vstopiti v dialog, ne zna poslušati in se ne zna pogovarjati, ni pokoren Bogu. Tiste, ki oznanjajo Božjo novost, hoče utišati. To so besede papeža Frančiška med današnjo jutranjo sveto mašo, ki jo je kot ponavadi obhajal v kapeli Doma sv. Marte.

88. rojstni dan zaslužnega papeža Benedikta XVI.

Današnjo evharistijo je sicer daroval za svojega predhodnika, za zaslužnega papeža Benedikta XVI. Le-ta je danes dopolnil 88 let: »Rad bi spomnil, da je danes rojstni dan papeža Benedikta XVI. Mašo sem daroval zanj. Tudi vas vabim k molitvi zanj, da bi ga Gospod ohranjal pri močeh in mu dal veliko radosti in zadovoljstva.«

Biti pokorni Bogu pomeni imeti pogum, da zamenjamo pot

V središču homilije papeža Frančiška je bila pokorščina. Le-ta nas pogosto pripelje na pot, ki ni tista, kot smo si jo zamislili sami. Pokoravati se pomeni imeti pogum, da zamenjamo pot, kadar nas to prosi Gospod. Kdor je pokoren, ima večno življenje. Nad tistega, ki ni pokoren, pa nasprotno pride Božja jeza.

O tem govori današnje prvo berilo iz Apostolskih del. Duhovniki in poveljniki Jezusovim učencem ukažejo, da evangelija ne smejo več oznanjati ljudstvu. Besni so in polni zavisti, ker so se v njihovi prisotnosti dogajali čudeži, ljudstvo jim je sledilo in število vernikov je naraščalo. Učence so tako zaprli v ječo, toda ponoči je prišel Gospodov angel ter jih osvobodil. Ko so ponovno začeli oznanjati evangelij, so jih znova ustavili in zaslišali. Peter na grožnje velikega duhovnika odgovori: »Bogu se je treba pokoravati bolj kakor ljudem.«

Od kod ta trdosrčnost?

Duhovniki tega niso razumeli: »Bili so doktorji, študirali so zgodovino ljudstva, študirali so prerokbe, študirali so postavo, tako so poznali vso teologijo izraelskega ljudstva, razodetje Boga, vse so vedeli, bili so doktorji, in bili so nezmožni prepoznati Božje zveličanje.« Od kod ta trdosrčnost, se je nato vprašal papež Frančišek. Ne gre namreč le za preprosto trmoglavost, ampak za trdoto celote, glave in srca. Zgodovina te trme, njena pot je pot zapiranja sami vase, pot, na kateri se ne pogovarja, pot, na kateri manjka dialog:

Niso znali poslušati, niso se znali pogovarjati

»Ti niso znali vstopiti v dialog, niso se znali pogovarjati z Bogom, kajti niso znali moliti in poslušati Gospodovega glasu. Tudi z drugimi se niso znali pogovarjati.« Razlagali so postavo in jo delali še bolj natančno, toda bili so zaprti za Božja znamenja v zgodovini, bili so zaprti za njegovo ljudstvo, za njihovo ljudstvo. Bili so zaprti, je poudaril papež. To pomanjkanje dialoga, ta zaprtost srca, jih je privedla do nepokorščine Bogu. »To je drama teh izraelskih pismoukov, teh teologov Božjega ljudstva: niso znali poslušati, niso se znali pogovarjati.« Niso poznali ne dialoga z Bogom ne z brati.

Želja, da bi utišali vse, ki oznanjajo Božjo novost

Sveti oče je nato razložil, kaj je znak, ki razodeva, da se neka oseba ne zna pogovarjati, da ni odprta za Gospodov glas in njegova znamenja med ljudstvom. To je bes, želja, da bi utišali vse tiste, ki oznanjajo Božjo novost. V današnjem primeru je ta novost, da je Jezus vstal. Nimajo prav, a vseeno hodijo po tej boleči poti. To so tudi tisti ljudje, ki so plačali stražarjem groba, da so govorili, da so učenci ukradli Jezusovo telo. Naredijo vse, da se le ne bi odprli Božjemu glasu. Papež Frančišek je na koncu tako povabil, da bi molili »za učitelje, za doktorje, za tiste, ki učijo Božje ljudstvo, da se ne bi zaprli, da bi vstopali v dialog in se tako rešili Božje jeze, ki bo ostala nad njimi, če ne bodo spremenili drže«.