Papež se bo v nedeljo spomnil stote obletnice armenskega genocida
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek bo v nedeljo v baziliki sv. Petra obhajal bogoslužje za katoličane armenskega obreda, ki se ga bo udeležil tudi armenski predsednik. S tem bo obeležil stoto obletnico armenskega genocida, ki ga nekateri narodi sicer še vedno ne priznavajo, med njimi Turčija. V času otomanskega cesarstva je bilo med letoma 1915 in 1923 ubitih približno milijon in pol Armencev. Današnja Turčija zatrjuje, da je šlo za žrtve vojne, Armenija pa, da je šlo za sistematični načrt iztrebljanja te etnične skupine. Papež Frančišek je že včeraj v Vatikanu sprejel 20 člansko delegacijo Patriarhalne sinode armensko-katoliške Cerkve.
Papež Frančišek v nagovoru armenskim škofom ni omenil besede genocid, je pa izrazil upanje k spravi med narodi. »Molili bomo k Božjemu usmiljenju, naj nam v ljubezni do resnice in pravičnosti vsem pomaga ozdraviti vsako rano in pohiteti s konkretnimi gestami sprave in miru med narodi, ki še vedno ne zmorejo doseči soglasja o takratnih žalostnih dogodkih.«
Armensko ljudstvo velja za prvo, ki se je spreobrnilo v krščanstvo, in sicer že leta 301. Zaradi množičnega pregona in pokola Armencev pred stotimi leti danes številni Armenci živijo v diaspori, približno 550 tisoč jih živi po vsem svetu, od ZDA, Južne Amerike do Evrope in Bližnjega vzhoda. Ravno tu pa se znova dogaja preganjanje kristjanov: »Z žalostjo mislim predvsem na tista območja, kot je sirski Alep, ki je bil pred sto leti varno mesto za maloštevilne preživele. Ta območja so v zadnjem času v nevarnosti glede obstoja kristjanov in to ne samo armenskih.«
Trpljenje armenskega naroda skozi zgodovino je v določenem smislu nadaljevanje Jezusovega trpljenja, v katerem pa že klije njegovo vstajenje, je še dejal papež Frančišek in spomnil na vse, ki so se trudili pomagati v dramatičnih dogodkih pred stotimi leti. Posebej je izpostavil papeža Benedikta XV., ki je posredoval pri sultanu Mehmetu V., da bi se ustavilo pobijanje Armencev.
