Mariborskega nadškofa Cvikla pozdravili duhovniki, redovniki in laiki

Slovenija | 27.04.2015, 07:21

Stolnica sv. Janeza Krstnika v Mariboru je bila premajhna za vse, ki so želeli izreči dobrodošlico novemu mariborskemu nadškofu metropolitu msgr. Alojziju Cviklu. Tako duhovniki kot verniki so se v pozdravnem nagovoru ustavili ob njegovem škofovskem geslu „Iz teme bo zasvetila luč“. Upajo, da bo to „dalo nove svetlobe in novega upanja duhovnikom mariborske nadškofije za goreče služenje sveti Cerkvi“.

Bek: Duhovniki mariborske nadškofije želimo, da nas sprejmete kot prijatelje

V imenu duhovnikov je nadškofa Cvikla nagovoril župnik župnije Ravne na Koroškem in dekan dekanije Dravograd – Mežiška dolina Slavko Bek, ki mu je najprej zagotovil, da ima vso njihovo podporo in molitveno povezanost. „Želimo Vam, da bi na poti škofovske službe ob težkem in odgovornem delu škofijo spet postavili na prave temelje ter da bi nenehno čutili, da je z Vami Gospod, ki Vam bo dajal moč in Vam pomagal,“ je povedal Bek in čas, ko je bil nadškofijski sedež izpraznjen primerjal z besedami v Kroniški knjigi: „Videl sem, da je ves Izrael razkropljen po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja« (1 Kr 22,17). Neradi smo si to priznali, pa vendar smo bili nekoliko izgubljeni, želeli smo si pastirja, močnega, trdnega, odločnega, človeka, prijatelja …“

„Duhovniki mariborske nadškofije želimo, da nas sprejmete kot prijatelje, kajti le v drži prijateljstva, sobratstva in medsebojnega zaupanja bomo lahko skupaj oznanjali veselo oznanilo Božje ljubezni slehernemu človeku,“ je še dejal Bek in svoj nagovor sklenil z besedami: „Gospod nadškof, v prepričanju, da boste svoje poslanstvo živeli v duhu prijateljstva, kot pastir pastirjev in pastir vsega Božjega ljudstva mariborske nadškofije, se veselimo Vaše pogumne in upanja polne besede, Vašega nasmeha, Vašega pogleda, ki je usmerjen v Gospoda – v vstalega Gospoda, ki Vas in nas, duhovnike, ter vse Božje ljudstvo vabi, naj hodimo za njim, Dobrim pastirjem. Če bomo hodili za njim, se nam ni treba bati, da bi zašli na stranpot, ampak bomo s pogledom na Gospoda hodili njegovo pot, pot, ki preko Kalvarije vodi v velikonočno jutro, iz negotovosti v gotovost večnega življenja. Potem smemo upati, da bo Vaše škofovsko geslo Iz teme bo zasvetila luč dalo nove svetlobe in novega upanja duhovnikom mariborske nadškofije za goreče služenje sveti Cerkvi.“

Redovniki in redovnice: V mladosti ste želeli biti zidar in danes to dejansko ste

V imenu redovnic in redovnikov sta nadškofa Cvikla pozdravila župnik pri sveti Magdaleni v Mariboru, jezuit p. Jože Poljanšek in šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja s. Polonca Majcenovič. „Apostol Pavel nadaljuje, da »imamo zaklad v lončenih posodah, da bi bila ta presežnost moči Božja in ne iz nas. Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo« (2 Kor 4,7‒8). S svojim zakladom v lončeni posodi ste iskali pot, pa čeprav je niste videli. Hvala Vam za zgled vztrajnosti in mirnega reševanja. Tudi sami osebno in v skupnostih hrepenimo po tem, da bi bila naša moč predvsem iz Boga in da bi pristopali k bližnjim v svojem poslanstvu na Jezusov način, krotko in v srcu ponižni,“ sta povedala v imenu redovnikov in redovnic p. Jože in s. Polonca. „Nova dežela, v katero se danes odpravljate, mariborska nadškofija, za Vas ni povsem nova, pa vendar bo polna izzivov. Na tej poti želimo redovnice in redovniki skupaj z Vami iskati luč in dajati razloge za svoje upanje. V mladosti ste želeli biti zidar in danes to dejansko ste. Obrnite se na nas, kadar boste potrebovali pomoč. Radi bomo priskočili in skupaj z Vami prenavljali in skrbeli za našo Cerkev. Na tej novi poti naj Vas s svojo priprošnjo spremlja blaženi škof Anton Martin Slomšek,“ sta še povedala p. Jože in s. Polonca.

Verniki mariborske nadškofije: Bodite luč našim družinam, ki kakor da so izgubile identiteto v naši družbi

V imenu vernikov mariborske nadškofije je nadškofa Cvikla nagovorila družina Golob. Oče, ki so ga spremljali žena in trije otroci je uvodoma dejal, da smo v današnjem času povabljeni, da smo luč sveta. „Povabljeni smo, ne da prepričujemo, temveč pričujemo. Da zaradi osebno doživete izkušnje srečanja z Bogom zvesto pričujemo o neskončni Božji ljubezni, o neskončnem Božjem usmiljenju s preprostostjo, odkritostjo, odkritosrčnostjo, ponižnostjo, zaupanjem. Kdor je visoko, sveti in ljudje ga vidijo, in vidijo, kam je usmerjen njegov pogled. Želimo, da je Vaš pogled usmerjen v Kristusa, da se, kakor Peter, ne bi potopili!“

V nadaljevanju je nadškofa povabil, da naj vedno prinaša luč Boga. „Božja luč sveti tam, kjer je prizadevna volja v vsakdanjem življenju čiščenje skorje, ki jo proizvaja samo delo s svojimi odnosi, odpori in razočaranji. Božja luč sveti tam, kjer je stenj potopljen v obilno tekočino molitve in ljubezni. To so naše želje in nič kaj skromna pričakovanja do Vas, ko nastopate službo voditelja krajevne Cerkve.“

V pozdravnem nagovoru novemu nadškofu Cviklu pa so verniki še povedali: „Bodite luč našim družinam, ki kakor da so izgubile identiteto v naši družbi. Pomagajte nam, da se bomo ljubili kot otroci – brez prepirov, brez oholosti, brez preračunljivosti, z medsebojnim zaupanjem, iskreno. Pomagajte nam, da bomo ob vseh preizkušnjah mogli izpričati kakor Jozue: »Jaz in moja hiša pa bomo služili GOSPODU« (Joz 24,15). Hkrati bodimo spodbuda drug drugemu pri iskanju vere in vztrajanju v njej, pri odkrivanju tistih, ki sicer tipajo v temi, a s pravično željo po svetlobi; bodimo spodbuda drug drugemu pri krepitvi volje za izvrševanje dejanj ljubezni. Bodite neutrudni v boju z zlom, pa naj se pojavi v tej ali oni obliki. Radi sprejemajte skesane in obilno odpuščajte.“

Sestra Vida: Ostani buden, skrben in pozoren pastir, ki ima uvid v prostranost in različnost svojega občestva

Nadškofa pa je, še preden so mu otroci zapeli pesem v pozdrav, v imenu sorodnikov nagovorila še njegova sestra Vida Deželak. Dejala je, da njegovo posvetitev s hvaležnostjo in ponosom doživljajo tudi vsi domači. „Želimo ti, da bi se novega poslanstva loteval s tolikšno vnemo in pozitivno naravnanostjo, kot si se vseh dosedanjih, in da bi še naprej neomajno zaupal v Božjo previdnost. Naloga, ki ti je zaupana, ni lahka, verjamemo pa, da ti bo Bog naklonil dovolj moči in hkrati ponižnosti, da boš lahko služil škofiji in ji pomagal rasti. Ostani buden, skrben in pozoren pastir, ki ima uvid v prostranost in različnost svojega občestva, ga razume in mu je blizu. Vedi, da te imamo domači radi in da si pri nas vedno dobrodošel. Še naprej te bomo podpirali z molitvijo, verujemo pa tudi, da na poseben način prosijo blagoslova zate tudi vsi naši v nebesih,“ je povedala Vida Deželak.