Cerar poziva državnotožilski svet k čimprejšnji odločitvi o Fišerju
Po ugotovitvah protikorupcijske komisije, da sta nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer Boštjanu Škrlecu z imenovanjem na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva omogočila nepremoženjsko korist, se še ni polegel prah. Predsednica državnotožilskega sveta Alenka Mežnar je napovedala, da bo na zahtevo zdajšnjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča pripravila poročilo. Naj državnotožilski svet o teh očitkih razpravlja čim prej, je pozval premier Miro Cerar.
Cerar in Klemenčič sta v pogovoru ugotovila, da je po zakonu državnotožilski svet tisti, ki mora sprejeti prvo odločitev. Ta naj bi se o kršitvah, očitanih Fišerju, predvidoma izrekel maja. A premier želi, da bi do tega prišlo že prej. "Zadeva je resna, ima resen odziv v javnosti. Prav je, da državnotožilski svet skladno s svojimi pristojnostmi oceni, kako huda, ali morda ne, je ta zadeva, in poda predlog za nadaljnje postopke."
V parlamentarnih strankah so se na Fišerjevo ravnanje odzvali različno. Stališče SDS je jasno že nekaj časa, v največji opozicijski stranki upajo, da bo generalni državni tožilec kmalu odslovljen na zakonit način. "Tak zakon minister Klemenčič lahko pripravi, vlada ga lahko sprejme, gre za en člen, nič več. Ampak če tega ne bo naredila v doglednem času, bomo tak zakon spisali v SDS. Potem naj se vlada pogleda v ogledalo in pove, ali igra ali ne. Če ne igra, bodo sprejela zakon in začela postopke razrešitve koruptivnega gospoda Fišerja," je jasen poslanec največje opozicijske stranke Vinko Gorenak. Da bi moral Fišer oditi, poudarjajo tudi v ZL in N.Si. "Če glavni državni tožilec ravna protizakonito, je to zelo slab znak za državljane," meni predsednica N.Si Ljudmila Novak. V ZaAB pravijo, da je to Fišerjeva stvar, v SMC, DeSUS in SD se še ne želijo opredeljevati.
Za delovanje pravne države bi bilo nujno, da bi odgovornost za svoja ravnanja prevzela tako Fišer kot Škrlec in skladno z demokratičnimi standardi odstopila s položajev, menijo v Zboru za republiko. Ker ocenjujejo, da prostovoljno ne bosta odšla, pozivajo pristojne, naj nemudoma sprožijo ustrezne postopke in oba razrešijo.
Da ima vrh našega pravosodja številne temne madeže, opozarjajo v Odboru 2014. Poudarjajo, da ne Fišer ne predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ne bi smela zasedati trenutnih položajev. Kot pišejo v sporočilu za javnost, morajo ustanove v moderni demokratični državi v ljudeh, v imenu katerih delujejo in v imenu katerih delijo pravico, zbujati prepričanje, da delujejo v njihov prid. Popoldne pred poslopjem vrhovnega sodišča tako znova pripravljajo shod Za vladavino prava.
