Jaklič o družbeni odgovornosti, primeru Patria in odpravljenega poročila KPK
Slovenija | 28.02.2015, 07:14
V februarski oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" je predavatelj na Harvardu ddr. Klemen Jaklič spregovoril o družbeni odgovornosti in odločitvah, ki so jih nedavno v zvezi z zadevo Patria sprejeli ustavni sodniki. Meni, da bi morali ustavni sodniki, tako kot Janeza Janšo, po ustavnem načelu sorazmernosti na prostost izpustiti tudi Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča.
Ddr. Jaklič je uvodoma dejal, da odločitev ustavnih sodnikov, ki so zavrnili predlog Črnkoviča in Krkoviča za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria, ni skladna s tistim, kar pravijo ločena mnenja. "Ločena mnenja poudarjajo, da gre že na prvi pogled za arbitrarni poseg v človekove pravice, ker naj kaznivo dejanje ne bi bilo do zadostne mere konkretizirano tako v primeru Črnkovič kot v primeru Krkovič," je dejal ddr. Jaklič in dodal, da ustavni sodniki, ki so spisali ločena mnenja, opozarjajo na pomanjkanje "konkretizacije časa storitve kaznivega dejanja, načina, potem navajajo, da že samo dejstvo, da naj bi bil nekdo seznanjen z obljubo nagrade, v tem primeru Tone Krkovič, še ne pomeni, da je tudi sprejel takšno obljubo. Seznanitev z obljubo nagrade naj ne bi bila enaka kot sprejem obljube. In bistvo je, da v kazenskem zakoniku piše, da je zakonski znak kaznivega dejanja sprejem obljube in nikakor ne neka seznanitev".
Predavatelj na Harvardu v ZDA meni, da je ustavno sodišče po ustavnem načelu sorazmernosti, ki predstavlja neizbrisljiv del ustave, zavezano do odločitve prekiniti sankcijo. "Kajti načelo sorazmernosti to terja zato, ker gre za hud poseg v njuni pravici v primeru, da bi se izkazalo, da gre res za takšno hudo napako. S tem pa ne bi bil narejen nek hud poseg v pravnomočnost odločitve, če bi se pozneje izkazalo, da ne gre za tako napako," trdi ddr. Jaklič. Ob tem dodaja, da bi obsojeni po končni odločitvi ustavnih sodnikov ali zapor zapustili ali pa z njim nadaljevali. "To pomeni, da je nek poseg v pravnomočnost pravzaprav neznaten," poudarja. Kritičen je do odločitve ustavnih sodnikov, ki ne dajejo v celoti odgovorov na vprašanja, vezana na primer, kot jih je mogoče razbrati v ločenih mnenjih Mitje Deisingerja, Ernesta Petriča in Marte Klampfer. Na vprašanje, ali ta odločitev že nakazuje končno sodbo, je ddr. Jaklič dejal, da "povsem direktno ne". "Obstajajo neki indici, kako bodo vsaj nekateri od sodnikov glasovali. Povsem jasno je zdaj za tri sodnike iz ločenih mnenj, Deisingerja, Petriča in Klampferjevo. Vsi trije so v ločenih mnenjih popolnoma jasno zapisali, da gre za očitne in hude arbitrarne posege v človekove pravice, kar pomeni, da bodo v vseh treh primerih, tako Janše kot tudi Krkoviča in Črnkoviča, glasovali, ne zgolj za razveljavitev zaradi procesnih kršitev, do česar je tudi prišlo, ampak celo za najhujšo sanacijo, za oprostitev zaradi kršitve načela zakonitosti, ker je bilo sojeno za dejanje, ki ni kaznivo dejanje," je dejal ddr. Jaklič. Po njegovem iz tega izhaja, kako bodo glasovali ti trije sodniki in v tem postopku izločeni sodnik Jan Zobec. Ostalih pet je po besedah sogovornika še uganka, a kljub temu pričakuje vsaj razveljavitev sodbe.
Ddr. Jaklič je ob sklepu oddaje komentiral tudi odločitev vrhovnega sodišča, ki je po več kot dveh letih odpravilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS Janeza Janšo. Ugotovilo je, da je KPK z izdajo zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank posegel v tožnikove ustavne pravice, saj Janši osnutka prej ni poslal v izjasnitev. "O tem primeru bi rekel samo to, da je tukaj sodstvo popolnoma zatajilo, ni ravnalo skladno s svojo družbeno odgovornostjo. Kajti odločiti absolutno prednostno v roku dveh let, ko je 90 odstotkov posledic takšne kršitve ustave že nastalo in so nepopravljive, pomeni ravnanje, ki ni skladno z družbeno odgovornostjo sodstva," je povedal ddr. Jaklič.
