Velika noč v Iraku: Prej procesije, letos nič
Svet | 05.04.2015, 08:07 Petra Stopar
Za sto tisoče kristjanov na Bližnjem vzhodu je praznovanje velike noči onemogočeno ali oteženo, še posebej v Siriji in Iraku, kjer pustošijo islamski skrajneži.
Že zgolj zato, ker so bili kristjani, je 21 egiptovskih koptov februarja mučeniško umrlo pod nožem skrajne skupine Islamska država. A to ni osamljen primer skrajnega zatiranja krščanske vere.
Na preganjane kristjane, ki po mnenju papeža tako kot Kristus trpijo ponižanje, se je sveti oče spomnil že pri sveti maši na cvetno nedeljo. Tako kot je na poti v smrt Kristus doživljal ponižanje, tako doživljajo vsi, ki se zaradi zvestobe evangeliju spopadajo z diskriminacijo, je poudaril. »Spomnimo se na vse naše brate in sestre, ki so preganjani zato, ker so kristjani, mučenci našega časa – veliko jih je – ne zapuščajo Jezusa, žalitve in napade pa prenašajo dostojanstveno. Sledijo mu po njegovi poti. Imenujemo jih lahko oblak prič – mučenci našega časa,« je dejal papež.
V Iraku, kjer je pred desetimi leti živelo dva milijona in pol kristjanov, jih je danes le še približno dvesto tisoč. Islamska država, ki je zavzela velik del iraškega in sirskega ozemlja, ima v rokah drugo največje iraško mesto Mosul, dom mnogih krščanskih manjšin – jazidov, šiitov ... Islamisti prežijo nad vsakršno javno izpovedjo katoliške vere. Kakšno bo zanje doživljanje letošnje velike noči? »To je za nas zares veliko žalovanje … Prej smo imeli po vsem kraju, predvsem v Karakošu, kjer živijo samo kristjani, vedno dvourno procesijo cvetne nedelje. To je bilo slovesno, mladi in zbor so peli aramejsko in arabsko – letos pa nič takega. Mislimo na Jezusa, ki so ga zatajili in z njim grdo ravnali ljudje, ki so opustili vso človečnost in sami čutimo, da nas tajijo in z nami grdo ravnajo ljudje, ki nimajo nobenega smisla več za človečnost,« je za Radio Vatikan povedal sirokatoliški nadškof v Mosulu Petros Mouche.
Največ kristjanov v Siriji živi v Alepu, Homsu, pa tudi v prestolnici Damask. Po več kot treh letih krvave državljanske vojne tiho vztrajajo v svoji veroizpovedi. 15. aprila bo minilo eno leto, odkar je pred lanskimi velikonočnimi prazniki armensko katoliško skupnost v Damasku pretresla tragedija, ko je med bombardiranjem na igrišče ob katoliški šoli padla bomba, ubila enega otroka, več kot 60 pa jih je bilo ranjenih.
