Se na izraelskih volitvah obeta preobrat?
Rok Mihevc
V Izraelu bodo jutri potekale predčasne parlamentarne volitve. V ospredju bo boj med sedanjim premierjem Benjaminom Netanjahujem in Izakom Hercogom. Zadnje javnomnenjske raziskave dajejo prednost slednjemu, a bo vladno koalicijo najverjetneje spet sestavljal Netanjahu.
Napeta predvolilna kampanja se je vrtela zlasti okoli vprašanja, ali naj po šestih letih Izrael še najprej vodi Netanjahu ali pa je prišel čas za nekoga novega. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, ga imajo volivci počasi dovolj, Izak Hercog pa se uspešno predstavlja kot glavna alternativa. Hercogova stranka naj bi s stranko HaTnua v 120-članskem parlamentu dobila 26 sedežev, Netanjahujeva stanka Likud pa štiri manj. Na tretje mesto naj bi se uvrstila nova Združena lista, koalicija glavnih arabskih strank v Izraelu, ki naj bi prejela 13 sedežev. Skupno bi se sicer v kneset lahko uvrstilo tudi deset strank, od arabskih do judovskih. Tako javnomnenjske raziskave.
Toda zmaga Izaka Hercoga bi se lahko izkazala za pirovo, saj naj bi večino sedežev zasedla desnica, kar pomeni, da se krepijo možnosti Netanjahuja, saj je malo verjetno, da bi vladno koalicijo uspelo sestaviti Hercogu. A na rezultate bo potrebno še počakati, volitve bodo jutri. Razgrnimo še nekaj podrobnosti o kampanji. V ospredju so bila predvsem varnostna vprašanja, zlasti nastajajoči dogovor med Iranom in šesterico velesil o iranskem jedrskem programu. Netanjahu je prepričan, da je ta sporazum slab in da Iranu ne bo preprečil, da razvije atomsko bombo. To je kljub negodovanju Bele hiše zatrdil tudi v ameriškem kongresu. Spor s predsednikom Barackom Obamo je izraelski premijer še poglobil, saj je ignoriral mirovni proces s Palestinci. Poleg tega pa spore podpihuje še s širjenjem judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih.
Medtem pa njegov protikandidat Hercog obljublja, da bo tovrstno politiko obrnil nazaj k miru. Napovedal je pogovore s palestinskim predsednikom Abasom v desetih dneh po izvolitvi, za nek časnik pa je celo dejal, da je pripravljen "umakniti" judovske naselbine, če bi bilo to potrebno. Vprašanje sicer je, ali so na kaj takega pripravljeni tudi izraelski volivci.
