Slovenska Karitas lani pomagala več kot 100.000 ljudem

Slovenija | 19.03.2015, 08:43

V slovenski mreži Karitas so lani ob približno enakih donacijah kot leto poprej pomagali nekaj več kot 106.000 ljudem; od njih nekaj več kot 90.000 družinskim članom in posameznikom, nekaj več kot 10.000 starejšim, dobrim 2700 migrantom in nekaj več kot 1300 brezdomcem. Za pomoč v državi so skupaj namenili nekaj manj kot osem milijonov evrov.

Generalni tajnik slovenske Karitas Imre Jerebic je na predstavitvi letnega poročila te dobrodelne organizacije v Črnomlju navedel, da so skupaj s pomočjo v tujini, predvsem pri lanskih poplavah v Srbiji in BiH, za pomoč namenili nekaj več kot deset milijonov evrov.

Glavnino njihove pomoči v obliki hrane, higienskih pripomočkov in plačila položnic pa so prejele družine, ki so v hudih stiskah, je dodal.

Več kot 10.000 prostovoljcev, ki delujejo v 459 župnijskih Karitas, je razdelilo nekaj več kot 2400 ton hrane. S plačilom položnic so pomagali dobrim 16.000 prosilcem. Ker je Slovenijo lani prizadel žled in poplave, pa je Karitas na prizadetih območjih skoraj tristo socialno ogroženim gospodinjstvom razdelila dobrih 250.000 evrov pomoči.

Po podatkih, ki jih je predstavil sodelavec Karitas Peter Tomažič, so največ oz. 56 odstotkov njihovih prihodkov prispevali različni donatorji - 42 odstotkov je bilo donacij in sponzorstev, 14 odstotkov pa so dobili v hrani in drugačnih oblikah.

Največ posamične oz. 12 odstotkov pomoči so dobili od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter od države, ki je prispevala 11 odstotkov. Osemodstotni delež pomoči so dobili iz evropskih blagovnih rezerv, razliko so prispevali manjši donatorji.

Karitas je za svoje lanske dobrodelne programe skupaj namenila dobrih 91 odstotkov sredstev, nekaj manj kot sedem odstotkov je porabila za svoje delovanje in dva odstotka za stroške dobrodelnih akcij.

V škofijskih Karitas, zavodih in državni Karitas je bilo na področju splošne dobrodelnosti lani redno zaposlenih 32 ljudi in enajst preko javnih del.

Na področju socialno-varstvenih programov pomoči odvisnikom, ženskam v stiski, brezdomcem, posameznikom brez zdravstvenega zavarovanja in žrtvam trgovine z ljudmi, za kar stroške dela večinsko financira ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, je delovalo 43 redno zaposlenih in 18 preko javnih del.

Dva zaposlena sta delovala na področju preventive in izobraževanja ter še eden na področju mednarodne humanitarne in razvojne pomoči ter pri projektih globalnega učenja, je med drugim navedel Tomažič.