Prah okoli visokih honorarjev v javnem sektorju se še ni polegel

Slovenija | 10.03.2015, 15:54

Afera z visokimi honorarji v javnem sektorju še naprej dviguje prah. Stanka Setnikar Cankar, ki se je znašla tik pod vrhom seznama prejemnikov najvišjih plačil prek avtorskih in podjemnih pogodb, je zato ponudila odstop z mesta ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Za nacionalno televizijo je zatrdila, da ni šlo za javna sredstva, ampak za denar iz tržne dejavnosti Fakultete za upravo, od katere je dobila največji delež. Na protikorupcijski komisiji so pojasnili, da je ta visokošolski zavod v zadnjih dveh letih prejel približno 50.000 evrov tržnih sredstev. Napovedali so tudi skorajšnjo objavo imen tistih, ki so v zadnjih 11 letih zaslužili nad 150.000 evrov. V sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture medtem pričakujejo sistemske izboljšave.

Setnikar Cankarjeva je za Televizijo Slovenija povedala, da je honorarje ob redni zaposlitvi v preteklosti prejela za svetovanje, pedagoško delo in projekte, s katerimi se je prijavljala na domače ali tuje razpise. Priznala je, da so nekatera izplačila videti visoka, a dodala, da je šlo za honorarje za daljša obdobja. Hkrati je poudarila, da ni šlo za proračunska sredstva. "To so sredstva, ki so dobljena na trgu."

A protikorupcijska komisija je v odzivu med drugim zapisala, da se je Fakulteta za upravo lani in predlani financirala iz javnih sredstev, iz tržne dejavnosti, opravljene za javni sektor in plačane z javnimi sredstvi, ter iz skoraj 50.400 evrov sredstev, ki nimajo izvora v posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikih. Pri tem se je sklicevala na podatke uprave za javna plačila. Podatke za pretekla leta še pripravlja, a njen predsednik Boris Štefanec je bil v izjavi za novinarje neomajen. "Denar, ki pride na račun posamezne fakultete, je javni denar. Ta denar je denar fakultete. In če je denar fakultete, je to javni denar."

Razlaga Setnikar Cankarjeve prav tako ni prepričala sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja je nesprejemljivo, da privilegirani posamezniki javno izobraževanje in javni sektor nasploh jemljejo le kot ozadje svojega zaslužkarstva. "Če želijo to početi, naj ustanovijo zasebno fakulteto in delajo biznis."

Setnikar Cankarjeva dvomi v ustrezno interpertacijo podatkov iz Supervizorja, zato razmišlja o tožbi protikorupcijske komisije. A ta je že odgovorila, da so vsi podatki, objavljeni v tej spletni aplikaciji, na zahtevo tudi sicer dostopni javnosti, saj to določa zakonodaja. Obdobje pred 1. januarjem 2003 v Supervizorju ni zajeto, ker so bili podatki uničeni. Omeniti velja še, da je protikorupcijska komisija prvo mejo za objavo podatkov pri fizičnih osebah postavila pri 200 tisoč evrih, a napovedala je, da jo bo postopoma zniževala - že v nekaj dneh do meje 150 tisoč evrov.

Protikorupcijska komisija je še pojasnila, da namen objave podatkov v Supervizorju ni v tako imenovanem kriminaliziranju in obsojanju posameznikov, prejemnikov proračunskih sredstev, ampak na enostaven in sistematičen način prikazati javno dostopne podatke, s tem pa omogočiti enostavno, hitro in učinkovito uporabo in obdelavo zainteresiranim javnostim ter ostalim nadzornim ustanovam. Zavzela se je tudi za sistemsko rešitev vprašanja avtorskih in podjemnih pogodb.

"Absolutno podpiramo namen ministra Borisa Koprivnikarja, da se pripravi sistem, kjer bodo ne le plače v javnem sektorju, ampak tudi vsi ostali prihodki, med drugim transferji v različna podjetja, povsem eksplicitni in jasni," pa je dodal Štrukelj. Ob tem je opozoril pred politično histerijo in rokohitrstvom.