Italijanski predsednik Napolitano odstopil
Svet Andrej Šinko
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je v skladu z napovedmi odstopil. Kot razloga za to je že v novoletnem voščilu navedel starost in utrujenost. Do izvolitve novega predsednika pa bo njegove naloge prevzel predsednik senata Pietro Grasso.
Generalni sekretar Kvirinala Donato Marra je po podpisu odstopne izjave o odstopu obvestil parlament. Ta pa ima zdaj dva tedna časa, da se sestane na zasedanju o izvolitvi Napolitanovega naslednika.
Odstop je 89-letnik, ki je bil v Kvirinalu več kot osem let, napovedal v tradicionalnem nagovoru ob prehodu v novo leto, kot razloga pa navedel starost in utrujenost. Kot je najstarejši predsednik kake evropske države in krizni menedžer številka ena v Italiji na silvestrovo sporočil rojakom, gre za osebno odločitev, na katero ne moreta vplivati ne parlament ne vlada v Rimu.
Napolitano se je želel umakniti že leta 2013, a je spričo kaosa ob predsedniških volitvah, ko sprtim strankam po več krogih ni uspelo najti kandidata, aprila 2013 pristal, da ga je parlament potrdil za še en mandat. Že tedaj je napovedal, da zaradi starosti najverjetneje ne bo vztrajal do konca mandata, ki bi se iztekel leta 2020.
Napolitano, ki je bil predsednik Italije od leta 2006, si bo po napovedih po odstopu najprej privoščil kratek dopust, nato pa se bo kot dosmrtni senator vrnil v parlament.
Na trgu pred predsedniško palačo se je danes zbrala množica ljudi, ki si želijo ogledati odhod predsednika s Kvirinala, kjer je Napolitano tudi živel. "Veselim se vrnitve domov. Tu se mi je godilo zelo dobro, vse je zelo lepo. A vseeno je podobno zaporu," je poudaril v torek. Vrnil se bo v svoje stanovanje v središču Rima nedaleč od Koloseja, kjer je do leta 2006, ko je bil prvič izvoljen za predsednika, živel s soprogo Clio.
Z Napolitanovim odstopom se bo tudi uradno začelo iskanje njegovega naslednika, ki bo državo vodil prihodnjih sedem let. Med možnimi kandidati za predsedniški stolček se omenjajo nekdanji predsednik Evropske komisije in dvakratni bivši premier Italije Romano Prodi, nekdanji premier Giuliano Amato in finančni minister Pier Carlo Padoano.
Novega predsednika bo na tajnem glasovanju izvolil volilni kolegij iz predstavnikov obeh domov parlamenta in 20 italijanskih dežel, skupno 1009 predstavnikov.
V Italiji ima predsednik predvsem predstavniška pooblastila, lahko pa tudi razpusti enega ali oba domova parlamenta in skliče predčasne volitve. Zaradi tega lahko igra odločilno vlogo pri obvladovanju vladnih kriz, ki so v Italiji zadnja desetletja pogostejše kot v drugih evropskih državah. Lahko tudi vloži veto na zakone, ki po njegovem niso v skladu z italijansko ustavo.
