V UKC Ljubljana opozarjajo na pomanjkanje kadrov in opreme na oddelkih intenzivne terapije
Slovenija
V UKC Ljubljana opozarjajo na pomanjkanje kadrov in opreme na oddelkih intenzivne terapije najvišje stopnje. Težave v zadnjih tednih rešujejo z izposojo opreme tudi od Slovenske vojske in iz blagovnih rezerv, a strokovni kolegij enot intenzivnih terapij poziva k sistemski rešitvi. Medicinske sestre pa želijo izplačilo obsežnega nadurnega dela.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil vodja intenzivnih terapij na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Igor Muzlovič, se po evropskih smernicah zahteva, da so oddelki intenzivne terapije polni do 75 odstotkov, ker morajo v vsakem primeru zagotoviti prostor življenjsko ogroženim bolnikom. Pri nas pa so ti oddelki v povprečju polni med 70 in 100 odstotki.
V zadnjem mesecu, ko se je povečalo število respiratornih obolenj, so po Muzlovičevih besedah sestankovali skoraj vsak dan in se za skoraj vsakega bolnika dogovarjali, kam bi lahko šel. Bolnike z gripo so namreč predstavljali tudi na druge oddelke. Ob tem je Muzlovič izpostavil pomanjkanje osebja za zdravstveno nego. "Tudi če bi posteljo dobili, nismo imeli kadra, ki bi skrbel za bolnika," je pojasnil.
Strokovni kolegij enot intenzivnih terapij tako po njegovih besedah želi, da se sestram, ki delajo prekomerno, te ure izplačajo ter da medicinskim sestram, ki so zaposlene za določen čas, podaljšajo pogodbo oziroma jih zaposlijo za nedoločen čas. Pristojno ministrstvo pa pozivajo, naj zagotovi izgradnjo tudi intenzivnega dela urgence, s čimer bi zagotovili 40 postelj za intenzivno terapijo. Namesto sedanjih stotih bi namreč morali imeti glede na mednarodne primerjave 200 postelj za intenzivno nego, je pojasnil Muzlovič.
Kot poudarja vodja kliničnega oddelka za interno intenzivno medicino na interni kliniki Marko Noč, od ministrstva zahtevajo zagotovilo, da se bo diagnostično-terapevtski servis, v katerem so poleg prostorov za urgentno dejavnost interne klinike po načrtih tudi prostori za intenzivo, zgradil kot celota. Prav tako po njegovih besedah zahtevajo natančen terminski plan gradnje.
Po besedah strokovnega direktorja kirurške klinike Matjaža Veselka so morali zaradi pomanjkanja in iztrošenosti opreme prisiljeni za pomoč zaprositi tudi druge bolnišnice, tako so jim denimo opremo posodili iz Trbovelj, prav tako poskušajo dobiti opremo od Slovenske vojske in iz blagovnih rezerv. Med drugim gre za defibrilatorje in transportne ventilatorje.
Strokovni direktor interne klinike Zlatko Fras dodaja, da so morali na njihovi kliniki zaradi omejitev kapacitet v zadnjih letih izjemno zvišati kriterije za sprejem bolnikov v bolnišnico. Njihove potrebe tudi zaradi staranja prebivalstva naraščajo od tri do pet odstotkov na leto, pravi. Ob tem zavrača očitke, da so pri delu slabo organizirani.
Na obremenjujoče in nadurno delo medicinskih sester še posebej v teh kritičnih tednih je opozorila tudi glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Erna Kos Grabnar. Odločevalce poziva, naj omilijo določila zakona za uravnoteženje javnih financ, da bodo lahko zaposlili po njenem mnenju prepotreben kader. Vodstvo UKC Ljubljana po njenih besedah razume trenutne razmere in je zagotovilo plačilo nadurnega dela v izjemnih situacijah. Če so lani v povprečju izplačali med 15.000 in 18.000 ur nadurnega dela na mesec, Kos Grabnarjeva pričakuje, da bo za januar izplačanih med 22.000 in 23.000 nadur.
