Sem samozavestna ženska na vozičku

Sociala 25. 12. 2014, 18:00 Nataša Ličen

Radio Ognjišče je hiša, ki jo včasih povsem spontano obiščejo ljudje posebnih življenjskih zgodb. Med prijetnejšimi obiski, ki so nas razveselili in v naših srcih prebudili zavedanje, kako malo hvaležnosti pokažemo, zato kar smo in kar prejemamo vsak dan, za to, kar delamo in kako lahko živimo, je bilo dekle, ki nas je s svojo neposrednostjo spominjalo prav na to, na pomen zahvaljevanja in dobrohotnosti v odnosih. Obiskala nas je Monika Dizdar. Ko je bila med občinstvom dvajsetega Gala koncerta, si je zaželela, da bi radijsko ekipo spoznala pobližje. Prišla je in z njo smo preživeli nekaj zelo lepih in za nas gotovo nepozabnih ur.

Ob poslušanju radia Ognjišče se mi v srcu porajajo lepi občutki.

Monika o sebi pove: »Stara sem 28 let, še pred petimi let sem bila povsem običajno dekle, hodila sem, zelo rada sem plesala, bila na mnogih področjih aktivna in dejavna. Potem pa sem tako rekoč čez noč pristala na invalidskem vozičku. Kar naenkrat sem se morala soočiti s hudimi stvarmi in na začetku nisem ne znala, ne vedela, kako. Vse se mi je zrušilo, od ciljev in zamisli, kaj bi delala, kako živela. Vse se je razblinilo v trenutku in šlo po drugi poti. Pokazati sem morala svojo moč, da sem lahko živela naprej. Bila sem v čisti temi. Po naravi sem vesela, komunikativna, optimistična, in prav ta moj žar in energija, ker imam rada živali, ljudi, glasbo, življenje z veliko začetnico, sta mi dala moč, da sem lahko živela naprej."

Veliko lepih in dobrih misli so moj oprijem

»Veliko pozitivnih misli mi je dalo oprijem, da sem zmogla ostati nad gladino, da me vse skupaj ni potegnilo na dno. V teh razmerah sem počasi začela rasti in premagovati ovire. Veliko sem trpela. Potrebovala sem čas, da je v meni tema prešla v svetlobo. Potem so se začele stvari odpirati in zgodile so se tudi lepe spremembe. Psihično, notranje sem se uspela dvigniti v razmerah, v katerih sem se nenadoma znašla. Danes lahko rečem, da sem samozavestna ženska na vozičku, vesela. Po orkanu v mojem življenju sem prišla na zeleno vejo. V svoji koži se počutim super. Hvaležna sem za stvari, ki jih lahko delam, ki jih imam, tega se zdaj zavedam. Veliko stabilnejša sem, in vem, da če se mi ne bi zgodilo kar se mi je, verjetno nikoli ne bi bila takšna osebnost, kot sem danes."

Vsak človek lahko v sebi naredi veliko spremembo, nihče drug ne more in ne sme spreminjati druge

Monika: »V letih moje preizkušnje se dobila veliko potrdil o pravih vrednotah, notranje bogastvo in res se počutim odlično, vsak dan živim z veliko energije veselja in hvaležnosti, ker sem občutila, kako je biti tetraplegik, danes sem paraplegik, imam roke, s katerimi lahko delam, oči, s katerimi sem imela prav tako težave, danes lahko z njimi gledam in če sem se včasih obremenjevala s tem, kaj o meni menijo ljudje, ki me vidijo na vozičku, mi zdaj za njihove poglede ni več mar. Čutim svojo notranjo moč in vem, da sem zmagala.«

Kaj si želi?

Ko smo Moniki zastavili to vprašanje, se je pomenljivo nasmehnila in dodala: »Predvidno z željami, če se nam uresničijo, smo lahko vzvišeni, če se nam ne, smo potrti. Prišla sem do točke, ko se mi je zdelo, da je bolje, če nimam želja. Včasih sem jih imela seveda zelo veliko, kot vsi. Imela sem izrisano življenje, kako bom živela, imela družino, otroke. Danes nimam želja, živim sproščeno, kolikor se da, v tej smeri se trudim. Imam pa cilje, veliko ciljev.«

Monika je mlada ženska, polna načrtov in verjamemo, da jih bo uresničila. Naj žari njena notranja moč, s katero osmišlja svoje in tudi življenja mnogih, ki jo srečajo in spoznajo. Hvala Monika za tvoje pričevanje in zgled hvaležnosti. Radijski sodelavci ti želimo veliko blagoslova.