Žled, podrti daljnovodi
Iz gozdov po žledolomu doslej spravljenih 36 odstotkov poškodovane lesne mase
Slovenija
V februarskem žledolomu je bilo poškodovanih za 9,1 milijona kubičnih metrov dreves, kar je nekaj manj od prve ocene. Doslej so iz gozdov spravili 57 odstotkov poškodovanih iglavcev in 25 odstotkov listavcev, delež že spravljenega poškodovanega lesa, ki ga bo treba odstraniti iz gozdov, pa znaša 36 odstotkov, ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije.
V zasebnih in občinskih gozdovih je bilo v žledolomu poškodovanih in za posek predvidenih 7,4 milijona kubičnih metrov dreves, v državnih gozdovih pa nekaj manj kot 1,7 milijona kubičnih metrov. Doslej so iz vseh gozdov skupaj spravili 1,8 milijona kubičnih metrov poškodovane lesne mase iglavcev in 1,5 milijona kubičnih metrov lesa listavcev, je na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.
"Sanacija poteka deloma hitreje, kot smo predvideli v sanacijskem načrtu. Z njenim potekom smo na zavodu zadovoljni, zlasti če to primerjamo s podobnimi izkušnjami ob preteklih sanacijah bistveno manjših naravnih katastrof v slovenskih gozdovih, enako pa smo lahko zadovoljni, če primerjamo to dinamiko s podobnimi izkušnjami v Evropi," je ocenil Oražem.
Podobno je menil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče. Ocenil je, da je zavod v letošnjem letu opravil izjemno delo, ki je imelo zelo velik učinek. Kot je dejal, so si zadali zelo ambiciozen načrt sanacije škode po žledolomu v treh letih, a so v enem letu že na več kot tretjini opravljenega dela. Sanacijo je kot zelo uspešno ocenil tudi v primerjavi z drugimi članicami EU.
Poleg sanacije po žledolomu, v okviru katere so zaenkrat skupaj posekali skoraj 3,3 milijona kubičnih metrov poškodovanega lesa, poteka ponekod tudi redna sečnja. V okviru te so od januarja od danes posekali za 2,1 milijona kubičnih metrov lesa. "Skupaj je bilo letos v slovenskih gozdovih posekanih 5,3 milijona kubičnih metrov, kar pomeni 40 odstotkov več, kot beležimo te mase v normalnih zadnjih letih," je pojasnil Oražem.
Sanacijo v zadnjem obdobju precej ovirata slabo vreme in razmočenost terena, zato se je dinamika sanacije v zadnjem mesecu malo upočasnila. "Ugodno pa je, da ne beležimo večjih zastojev pri odvozu lesne mase iz skladišč ob kamionskih cestah," je pojasnil Oražem.
V februarski ujmi so bile poškodovane tudi gozdne prometnice. "Pomemben del sanacije poteka ravno na gozdnih cestah in vlakah. Ugotavljamo, da so praktično vse gozdne ceste očiščene, pri gozdnih vlakah pa smo na približno 85 odstotkih," je povedal Oražem. Za uspešno izvajanje sanacije so morali nekaj gozdnih vlak tudi zgraditi ali obnoviti - zgradili so jih za dobrih 190 kilometrov, obnovili pa za nekaj več kot 70 kilometrov.
Sanacijo vlak bodo za nazaj predvidoma sofinancirali iz programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, zato vodja sektorja za strokovne zadeve na zavodu Jurij Beguš lastnike poziva, naj hranijo račune. Koliko denarja bodo za to lahko dobili, je zaenkrat težko oceniti. Sanacije poškodovanih cest ne bo možno financirati iz programa razvoja podeželja, si pa prizadevajo, da bi te stroške pokrili iz solidarnostnega sklada, je pojasnil Beguš.
Oražem pričakuje, da bo sanacija poškodovanih iglavcev v žledolomu, zlasti smreke in jelke, v večji meri predvidoma zaključena do spomladi prihodnje leto, je pa to v veliki meri odvisno tudi od vremena. Če bo slednje neugodno, se lahko ta načrt zamakne v poletje prihodnje leto.
Ko bodo vsi ukrepi sečnje, spravila in pripravljalnih del v gozdovih opravljeni, bo sledil proces obnove gozdov kot zadnja faza sanacije. Ukrepe sanacije in obnove gozda bodo večinoma sofinancirani iz predvidenih sistemskih sredstev, predvsem iz programa razvoja podeželja, ki mora biti na ravni Bruslja še uradno potrjen.
Zavod bo k intenzivnejšemu obnavljanju poškodovanih gozdov pristopil z začetkom vegetacijskega obdobja, konec marca in v začetku aprila. Po njihovih ocenah bo treba obnoviti za približno 14.000 hektarjev poškodovanih gozdov. Pri tem bodo izkoristili predvsem naravne procese pomlajevanja, na približno 900 hektarjih pa bodo morali v prihodnjih šestih letih posaditi sadike gozdnega drevja. V ta namen bodo zagotovili približno 2,5 milijona sadik.
