Poslovil se je p. Mirko Pihler
Slovenija |
Minoriti na Ptuju se poslavljajo od svojega sobrata p. Mirka Pihlerja, ki je bival v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Od njega se bodo poslovili v nedeljo popoldne z mašo zadušnico ob 13. uri v tamkajšnji minoritski cerkvi. Sledil bo pogreb na starem rogozniškem pokopališču. Več o p. Mirku Pihlerju, ki je redovniški poklic združeval z ljubeznijo do poezije, čopiča in rokohitrskih spretnosti, pa v nadaljevanju prispevka.
Minorit p. Mirko Pihler se je rodil v kmečki družini 9. junija 1942 v Pácinju blizu sv. Jurija na Ptuju. Osnovno šolo je končal v Dornavi, gimnazijo pa na Ptuju. Že v dijaških letih se je pridružil minoritom, ki imajo v tem delu Slovenije več samostanov. Študij je nadaljeval v Zagrebu in v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen na praznik apostolov Petra in Pavla leta 1967 v mariborski stolnici. Nekaj let je bil kaplan na Ptuju zatem pa je odšel za župnika v Sostro. Pravzaprav so bila vsa njegova duhovniška leta razpeta med Ptujem in Sostrim. Zavedal se je, da je tako kot vsak drug poklican, in izbran po imenu in da ima Bog z njim svoje načrte.
P. Mirko Pihler svoj vesel značaj oblikoval po zgledu Sv. Frančiška in pri tem sledil notranjim nagibom za dobro, lepo in plemenito. Že v otroških letih v spretno obračal čopič v rokah, ki ga je pozneje zaradi pomanjkanja časa odložil. Na jesen življenja je spet prijel zanj. Akvareli in druge risbe so se množile; sledile so razstave v samostanskih hišah, župnijskih dvoranah pa tudi v raznih kulturnih ustanovah. Vzporedno s slikarstvom je razvijal pesniški talent. Med drugim sta izšli njegovi zbirki Večerni spomini in Prameni svetlobe. Na odprtjih svojih razstav je pripravil še večer poezije in ga marsikdaj dopolnil s predstavo rokohitrskih spretnosti, ki človeka sprostijo in nasmejijo. Tako kot je bil predan redovništvu in duhovništvu, se je zapisal tudi umetnosti. Kot sin Haloških goric je imel spoštljiv odnos tudi do vinske trte.
