Evropa, kje je tvoja moč?

Naš pogled | 16.12.2014, 14:27 Marta Jerebič

Večkrat se sprašujem, kam gre ta naš svet, kakšno prihodnost bodo imeli moji otroci. Podatki so zaskrbljujoči, zlasti za Evropo. Stara celina je zaradi hude krize zakonske zveze in pomanjkanja družinskih politik odeta v demografsko zimo. Sodobna Evropa zaradi upadanja rojstev in povečanja splavov postaja starajoča se družba brez otrok, s praznimi domovi, vedno manj porokami in vedno več ločitvami, s pogosto nezadovoljnimi družinami, ker premalo usklajujejo življenje doma in v poklicu. Evropa se razvija v družbo posameznikov brez medsebojnih odnosov.

Po podatkih Inštituta za družinsko politiko, ki je leta 2001 nastal v Španiji, vsako leto v Evropi pride do skoraj milijon ločitev. To pomeni, da je ena ločitev na vsakih 30 sekund, 2.650 ločitev na dan. Najbolj zaskrbljujoč vidik pa je, da se je v zadnjih 20 letih število ločitev povečalo za 24 odstotkov. Poleg tega pa se manjša število porok, od leta 1980 smo izgubili milijon porok. Leta 2012 je bilo več kot milijon splavov, vsak dan se v Evropi zaradi splava ne rodi skoraj 3 tisoč otrok, kar pomeni vsako uro 124 prekinitev nosečnosti. Od leta 1992 je bilo več kot 28 milijonov splavov.

Na drugi strani imamo vedno več ljudi v visoki starosti. To žalostno pokrajino poslabšuje gospodarska kriza, ki je zelo prizadela družine.

Na podlagi navedenega ni čudno, da je Evropa ranjena, utrujena in pesimistična, kot jo je v Svetu Evrope opisal papež Frančišek. In ni čudno, da se s sedanjo krizo ni več sposobna spopasti z nekdanjo vitalnostjo in energijo. Ali je Evropa mati ali babica, ki je sterilna, se zato upravičeno sprašuje papež.

Na spletu sem nedavno odkrila tisti pravi papežev govor, ki ga je pred oktobrsko izredno sinodo o družini namenil Svetu evropskih škofovskih konferenc, kot ga je zapisal eden od udeležencev. Vatikan je namreč takrat medijem poslal napisan nagovor, ki pa ga Frančišek ni prebral, ampak je govoril na pamet. Ta govor se je povsem razlikoval od napisanega. V njem papež razkriva, kaj si zares misli o Evropi.

Evropa je po njegovih besedah utrujena od dezorientacije. Po hrani, oblekah, zdravilih pri nakupih na vrsto pridejo kozmetika in hišni ljubljenčki. Mladi svojo ljubezen izražajo mačku ali psu, namesto, da bi imeli otroke, je dejal papež in kot naslednji večji strošek, ki ga imajo ljudje, omenja zadovoljevanje lastnih užitkov. Naši mladi poslušajo o tem, to vidijo in to živijo, je poudaril Frančišek. To je kot bolezen, ki danes prevladuje v Evropi.

Vendar pa ima naša celina po papeževih besedah številne vire, da gre lahko naprej. Prihodnost Evrope je odvisna od odgovorov na naslednja vprašanja, ki jih je sveti oče zastavil v Svetu Evrope. Kje je tvoja moč? Kje je tista idejna napetost, ki je navdihovala in povzdignila tvojo zgodovino? Kje je tvoj duh radovedne podjetnosti? Kje je tvoja žeja po resnici, ki si jo doslej strastno posredovala svetu?

Frančišek jasno poudarja, da Evropa potrebuje globoke korenine. Če se namreč izgubijo korenine, se deblo počasi izprazni in umre, nekoč bujne in ravne veje pa se upognejo k tlom in odpadejo.

Odgovor na to, kje bi morala Evropa črpati svojo moč, je jasen. Evropa vrni se k Jezusu! Evropa odpri se Bogu! Sta le dva poziva zadnjih dveh papežev. Samo Jezus lahko pozdravi rane, samo On nam lahko da besedo odrešenja, odpre vrata.

Ko v googlov iskalnik vtipkam besedi optimizem Evrope, mi kot rezultate v glavnem prikaže informacije s področja financ. Kot da na financah oziroma borzah in bankah stoji svet.

"Evropa bo na koncu iz krize izšla močnejša, kot je bila ob njenem začetku," je pred leti dejala nemška kanclerka Angela Merkel.

A k temu lahko dodamo, da bo vse odvisno od korenin, ki napajajo deblo, iz katerega se potem veje stegujejo visoko in se ne morejo ukloniti vsakršnemu vetru.

Oziroma, kot pravi Frančišek - za pot v prihodnost je potrebna preteklost, potrebne so globoke korenine, koristen pa je tudi pogum, da se ne skrivamo pred sedanjostjo in njenimi izzivi. Potrebni so spomin, pogum ter zdrava in človeška utopija.