Kraški šopek iz Sežane
Slovenija
Tokrat smo se v oddaji, v kateri ima prostor slovenska ljudska glasba, podali na Kras. Predstavili smo pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane.
V skupini se družijo pevke iz različnih krajev Krasa na slovenski in italijanski strani. Njihovo delovanje je izjemno pomembno, saj so ena redkih skupin, ki skrbi za ohranjanje in poustvarjanje ljudskih pesmi in petja na Krasu. Sploh, ker je na njihovem koncu močno razvita zborovska glasba. Ob tem seznanjajo poslušalce tudi s širšim védenjem o šegah in navadah svojih okolij.
Leta 2006 so v Sežani z namenom ohranjanja kraških šeg in navad, glasbe in oblačil ustanovili Kulturno društvo Kraški šopek. Prostore za vaje jim je odstopila Delavska univerza in vas Krepelj. V društvu, ki šteje 52 članov, delujejo odrasla in otroška folklorna skupina ter ljudski godci in pevke. Pevke so najprej plesale, s petjem pa so v organizirani obliki začele leta 2007. Na strokovnem področju jim je naprej pomagala pevovodkinja Andreja Grželj Breščič, zdaj pa je njihova mentorica Katarina Šetinc. Pojejo triglasno. V njihovem repertoarju je veliko šaljivih pesmi. Pesmi so poiskale v različni literaturi, nekaj gradiva pa so dobile pri starejših ljudeh. Te so zvočno dokumentirale na zgoščenko. Na terenu so zbirale tudi kose oblačil, po katerih so si kasneje sešile kraške-tržaške noše, v katerih tudi nastopajo. Med domačini in okoličani so zaradi številnih nastopov dobro poznane. Ime društva so si nadele po šopku različnega cvetja, ki raste na Krasu. Ta krasi tudi njihovo nošo.
Kraševci hodijo v službe in se preživljajo s kmetijstvom, vinogradništvom. Poznani so po kamnoseštvu, saj izdelujejo zanimive predmete iz kamna, v Sežani pa je tudi šola za oblikovanje kamna. Njihovi predniki so trdo delali, da so preživeli. Zemlja je rodovitna, a jo je malo, „za en klobuk“, kot pravijo po domače. Sicer pa so Kraševci trdni, delovni, odkriti in veseli ljudje.
