20 let: Nekaj žlahtnega, kar plemeniti

| 13.11.2014, 05:00 Jože Bartolj

Ko razmišljamo o 20 letih, ki so zaznamovale program Radia Ognjišče na področju kulture se pred nami izrišejo podobe dogodkov in ljudi, ki so nekoč in še vedno oblikujejo kulturno podobo našega naroda. Že Jezus sam je rekel, da naj človek ne živi samo od kruha (Mt4,4) in tega se že vse od začetka držimo tudi snovalci kulturnega programa.

Težko je izpostaviti samo nekatere goste, ki so že od začetka verjeli v nas oziroma so nas s svojo besedo podprli, ne da bi komu naredili krivico, a vendar ne gre drugače.

Leta septembra 1996 smo v Cankarjevem domu v okviru kongresa biblicistov spremljali izid novega slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma. Dogodek je potekal pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerze v Ljubljani in Slovenske škofovske konference. Dogodek smo spremljali tudi na Radiu Ognjišče. O bralni kulturi med nami in o pogojih za nastanek tiskane knjige spregovoril pobudnik prevoda, akademik prof. dr. Jože Krašovec.

Ustavimo se lahko tudi pri pokojnemu slovenskemu filozofu, antropologu, psihologu in teologu, akademiku dr. Antonu Trstenjaku. O sebi je pravil, da je med pisanjem delal kot obseden, »kot motor«. Svojemu gigantskemu znanstveno-raziskovalnemu delu je posvetil vse življenje. V Ljubljani, na Resljevi ulici so ljudje hodili k njemu po nasvet, pomoč, pogovor in nikoli ni nobenega odklonil. Štejemo si v veliko čast, da je nastopil kot eden prvih v oddaji Naš gost. 14. januarja 1995, le nekaj dni po njegovem 89. rojstnem dnevu, je pospremil v življenje novoustanovljeni Radio Ognjišče.

Slovenska oddaja radia Vatikan je že od začetka redno na sporedu Radia Ognjišče. Tekom let smo prevzeli tudi njen bogat arhiv. V njem je tudi posnetek letošnjega jubilanta 90-letnika pisatelja Alojza Rebule, ki je spregovoril na slovesnem blagoslovu Slovenskega papeškega zavoda Slovenik 19. junija 1973. S tem so se uresničile že Slomškove želje, da bi Slovenci v Rimu za potrebe študija dobili svoj zavod in se tako otresli Nemškega vpliva. 

Leta 1998 smo skupaj s celjsko Mohorjevo družbo začeli pripravljati literarni natečaj za poezijo in kratko prozo »Moj čopič je beseda«. Naslov sam je iz ene od Finžgarjevih besedil, kajti zavedali smo se, da imamo nalogo tudi na literarnem področju, še posebej, ker ste nam vneto pošiljali besedila, ki naj jih prebiramo med programom. Sedem let smo razpisovali, ocenjevali, nagrajevali in tiskali zbornike litararnih natečajev, vse tja do leta 2004. Veliko besedil in avtorjev je bilo tako dobrih, da so kasneje izdali celo samostojne pesniške zbirke, črtice in romane. O samem pomenu pridobljenih avtorjev in besedil pa je spregovoril nekdanji urednik celjske Mohorjeve Matija Remše.

Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je eden najprodornejših in najpronicljivejših domačih intelektualcev. Prav zdaj je z romanom »To noč sem jo videl« v Franciji doživel uspeh, kakršnega slovenska literatura skoraj ne pomni. Ravno na dvajseto obletnico začetka delovanja Radia Ognjišče bo prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov. Z veseljem smo ga gostili na Radiu Ognjišče.

Že vse od začetka sodelujemo tudi s Karitas. Ampak ker tokrat razmišljamo o kulturi, omenimo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, ki je letos že dvajsetič potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Kolonijo že vsa leta vodi Jožica Ličen, ki je vesela, da uspe Karitas nagovarjati tudi z lepoto. Radio Ognjišče in Karitas sta si podala roko in zaradi tega so rezultati promocije likovne kolonije prepoznavnejši in odmevnejši. Ni torej čudno, da smo se letos skupaj odpravili tudi v Večno mesto, k papežu Frančišku in skupaj prosili za blagoslov. Ob tem je spregovoril generalni tajnik slovenske Karitas Imre Jerebic.

Jezuit p. Marko Ivan Rupnik je eden najbolj znanih slovenskih umetnikov v tujini. Njegovi mozaiki krasijo nekatera največja romarska središča na svetu, kot so Lurd Fatima, Pietrelcina in seveda papeževa osebna kapela Odrešenikove matere v Vatikanu. P. Marko je tudi cenjen duhovni pisatelj. Dvakrat je sodeloval tudi na našem Radijskem misijonu.

Pred slovenskim kulturnim praznikom vsako leto povabimo pred mikrofon znanega Slovenca, ki se je še posebej odlikoval na področju kulture. Eden takih, ki je vedno rado viden gost je akademik, pisatelj, pesnik in dramatik, publicist in esejist, zdomec, Prešernov nagrajenec, zdaj 93-letnik, Zorko Simčič. Med drugim je edini živeči avtor, ki je Prešernovo nagrado mesta Ljubljana dobil še pred »revolucionarnimi novimi časi« (za delo Prebujenje leta 1943) in tudi po njih (za Človeka na obeh straneh stene leta 1993). Simčič pravi, da si ima za vse kar je postal zahvaliti svojima staršema.

Misijonar Pedro Opeka je tudi s pomočjo poslušalcev Radia Ognjišče zbiral drobiž za riž. 23 tisoč smetiščarjev po njegovi zaslugi živi v človeka dostojnih bivališčih. Sodeloval je tudi na našem Gala koncertu, kjer je nagovarjal in spodbujal ljudi k dobremu. Srečanje z njim je vedno nepozabno.

Lepa slovenska pesem je prav tako znamenje slovenske kulture, ki navdihuje doma in tudi v tujini. Pesem je včasih bolj živela v naših družinah. O glasbi v svoji družini in pa o tem kako pomembna je bila glasba nekoč, nam je v pogovoru povedala ena najuspešnejših vokalnih interpretk slovenskega rodu, Prešernova nagrajenka mezosopranistka Bernarda Fink Inzko. Tudi njen brat, prav tako svetovno priznani basbaritonist Marko Fink je bil kar nekajkrat gost na našem radiu. V eni od oddaj je razmišljal o pesmi in o družinski ljubezni, ki jo otroci, ko odrastejo prenesejo naprej. Nekaj česar nimaš, ne moreš dati naprej, pravi Prešernov nagrajenec Marko Finko.

In natanko s tem lahko končamo kratek, nepopoln pregled naših dvajset let. Kulture želimo imeti tudi sami v obilju. Še naprej želimo spremljati dogodke in ljudi na njihovi ustvarjalni poti, da bodo bogastvo svojih misli in dejanj delili tudi z našimi poslušalci.