Hojs: Brez Demosa ne bi bilo slovenske države
Slovenija
Predstavniki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) so na novinarski konferenci ob 25. obletnici padca Berlinskega zidu in ustanovitve Demosa spomnili, da brez slednjega ne bi bilo slovenske države. "Demos je bil tisti, ki se je odločil za osamosvojitev in jo tudi izpeljal," je opozoril predsednik VSO Aleš Hojs.
Po Hojsovih besedah je bil pomen takratne Demokratične opozicije Slovenije (Demos) tudi ta, da se je takrat jasno pokazalo, kaj si želijo Slovenci. Ti so namreč leta 1990 na prvih demokratičnih volitvah strankam, združenim v Demos namenili največ glasov.
Po oceni podpredsednika takratnega poslanskega kluba Demosa Francija Feltrina je bil Demosov pomen za osamosvojitev absoluten. "Ko smo pripravili prvi osnutek zakona o plebiscitu, je tega podprlo 126 delegatov v takratni skupščini, kar je bilo toliko, kot je imel glasov Demos. Nato pa so potekali različni sestanki z opozicijo, ki nam jo je uspelo pridobiti za zakon, za katerega so nato glasovali skoraj vsi delegati," je pojasnil.
Da je bil Demos sposoben združevati različne sile, ocenjuje tudi takratni zunanji minister Dimitrij Rupel. "Spomnim se pogovorov, ali naj poskušamo osamosvojitev izvesti sami in jo pripisati sebi ali pa naj skušamo državo narediti v sodelovanju z drugimi in bo to naša skupna država. Večina nas je bila za to, da naredimo državo za vse," je dejal.
Odločitev za osamosvojitev je po besedah Feltrina padla na znamenitem tajnem sestanku predstavnikov Demosa 9. in 10. novembra v Poljčah, in sicer potem, ko sta jih obiskala takratna obrambni in notranji minister Janez Janša in Igor Bavčar. "Janša je takrat dejal, da če ne bo plebiscita še letos, potem je nepotreben, ker ne bomo zmagali," je pojasnil. To je bilo po besedah Feltrina odločilno, da so se nato enotno odločili, da gredo v plebiscit.
Rupel pa je spomnil, da mednarodno okolje plebiscitu ni bilo naklonjeno in da je imel Demos nasprotnike tako doma kot v tujini, kjer so jim osamosvojitev odsvetovale predvsem ZDA.
Doma pa so imeli po Ruplovih besedah nasprotnika v nekdanji zvezi komunistov, ki se je takrat preimenovala v Stranko demokratične prenove. Je pa Rupel poudaril, da je Milan Kučan kot član nekdanje zveze komunistov in takratni predsednik predsedstva SRS v tujini "zelo korektno" zastopal osamosvojitvena stališča, ki jih je sprejela Demosova vlada.
V VSO si po Hojsovih besedah želijo, da takratni dogodki ne bi odšli v pozabo. Zato bo VSO v petek v Poljčah obeležil 24. obletnico odločitve za razpis plebiscita, pripravljajo pa tudi slovesnost v spomin na prvi postroja enote Teritorialne obrambe v Kočevski reki.
