Vesna Sever Borovnik
Plesno izročilo Bele krajine in Kostela
Slovenija | 06.10.2014, 21:00
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo predstavili del plesnega izročila Bele krajine in Kostela. Starejše gradivo smo povzeli iz arhiva GNI, novejši posnetki – uprizoritev starodavnega običaja romarskega vrtca, pa so nastali konec avgusta pri cerkvi na Žežlju nad Vinico.
„Na slovenskem etnokoreološkem zemljevidu Bela krajina zavzema specifično mesto. Najprej zaradi plesnih oblik, ki so drugim predelom slovenskega ozemlja tuje, nadalje zaradi sobivanja plasti ljudskega plesa različnih starosti, kakor tudi zaradi bogatega plesnega folklorizma in vsaj deloma istočasnega življenja plesa v prvotni – živi tradiciji in drugotni obliki – plesu na odru“, je v spremni besedi k zgoščenki Slovenske ljudske plesne viže: Bela krajina in Kostel iz arhiva Glasbeno narodopisnega inštituta zapisala dr. Rebeka Kunej.
Poleg nekaj plesnih viž iz omenjene zgoščenke smo v oddaji predvajali tudi posnetek romarskega vrtca, ki ga je konec avgusta letos pri cerkvi na Žežlju nad Vinico uprizorilo Kulturno umetniško društvo Oton Župančič Vinica in pobudnik gospod Vlado Starešinič. Projekt so izvedli skupaj s Folklorno skupino Dragatuš, Folklorno skupino iz Starega trga ob Kolpi, Preloškimi muzikanti ter pevkami in pevci iz Črnomlja in Semiča. Romarski vrtec – starodavni romarski običaj so predstavili prvič po skoraj 80-ih letih. In zakaj ravno na Žežlju? Žeželj je priljubljena belokranjska romarska cerkev in na mali šmaren vsako leto tam za viniško župnijo poteka osrednje romanje. V preteklosti se je romanja udeleževalo veliko romarjev iz Bele krajine, pa tudi iz Hrvaške.
Romarski vrtec je najstarejša oblika plesa v določenih predelih na Slovenskem; predvsem na Dolenjskem in Štajerskem. Sama beseda vrtec izhaja iz glagola vrteti in je sinonim za ljudsko vrtenje. Romarski vrtec naj bi bila romarska igra, oziroma ples, ki so ga uprizarjali romarji že od 17. stoletja dalje do začetka 2. svetovne vojne. Najbolj znane uprizoritve romarskih vrtcev so bile na na Dolenjskem; na Žalostni gori nad Mokronogom, na Zaplazu in na Trški gori. Na belokranjskem romarski vrtec ni bil prisoten, se je pa romarskega vrtca na Žalostno goro nad Mokronogom udeleževalo veliko Belokranjcev.
