Štefan IskraŠtefan Iskra
Jakob ČukJakob Čuk
Helena KrižnikHelena Križnik

Papež: Ljubezen do revnih je v središču evangelija

Svet | 28.10.2014, 17:56 Rok Mihevc

Papež Frančišek se je srečal s približno dvesto udeleženci svetovnega srečanja ljudskih gibanj, ki ga od 27. do 29. oktobra v Rimu organizirata Papeški svet za pravičnost in mir in Papeška akademija za družbene znanosti.

V govoru je izpostavil potrebo po oživitvi demokracije, odpravi lakote in vojne, zagotavljanju dostojanstva vsem osebam, predvsem najrevnejšim in marginaliziranim. Takoj na začetku obsežnega govora je zatrdil, da se ljudska gibanja danes soočajo z uničujočimi posledicami vladavine denarja. Sramote revščine se ne more premagati s širjenjem strategij omejitev, ki samo spreminjajo revne v neškodljive sluge. Za tiste, ki revne silijo v pasivnost, bi Jezus rekel, da so hinavci.

Papež je naredil tri osrednje poudarke: zemlja, streha, delo. »Zemlja, streha, delo. Čudno je, da ko govorim o teh stvareh, se komu zdi, da je papež komunist,« je dejal Frančišek. »Ne razume, da je ljubezen do revnih v središču evangelija«. Zemlja, streha in delo so »svete pravice«, to je družbeni nauk Cerkve. Papež je označil kot zločin to, da na milijone oseb trpi zaradi lakote, medtem ko finančno špekuliranje pogojuje ceno hrane ter z njimi razpolaga kot z vsakim drugim blagom. Pozval je, da se je treba še naprej »boriti za dostojanstvo ruralnih družin« ter spomnil na ljudi, ki so prisiljeni živeti brez strehe nad glavo. Danes živimo v ogromnih mestih, ki so videti moderna, ponosna in puhla. Ponujajo številne kraje za srečno manjšino, a jemljejo dom na tisoče ljudem, vključno z otroki.

»Ne obstaja slabša materialna revščina od tiste, ki ne dopušča, da si človek zasluži za kruh, in ki odvzema dostojanstvo dela,« je nadaljeval papež Frančišek. Posebej je pokazal na primere brezposelnih mladih in dodal, da takšne razmere niso nerešljive, ampak so »rezultat ekonomske izbire določenega ekonomskega sistema, ki korist postavlja pred človeka, rezultat kulture, ki človeka odvrže kot potrošno blago«, pri čemer je ponovno ostro obsodil pojav »odmetavanja otrok in ostarelih«, z visoko brezposelnostjo pa se odmetavajo tudi mladi.

Poudaril je, da se danes soočamo s vprašanji, ki se ne morejo pustiti samo v rokah politikov. Po kosih živimo tretjo svetovno vojno, je dejal in opozoril, da danes obstajajo ekonomski sistemi, ki za svoje preživetje morajo ustvarjati vojne. »Koliko trpljenja, koliko uničenja, koliko bolečine! Danes se iz vseh koncev zemlje, od vseh narodov, iz vsakega srca in ljudskih gibanj dviga krik miru: Nikoli več vojne!« so odmevale Frančiškove besede. Ekonomski sistem, osredotočen samo na denar, izkorišča naravo, da bi podpiral frenetični ritem potrošnje. Od tu prihajajo uničevalne posledice kot so klimatske spremembe in krčenje gozdov. Papež je dodal, da pripravlja okrožnico o ekologiji, v njej pa bo mesto odmerjeno tudi skrbi za ljudska gibanja.

Takšnim razmeram smo danes priče zato, ker je ta sistem iz svojega središča vrgel človeka ter se je napolnil z drugimi stvarmi. Ker se je oblikoval kult idolatrije denarja, je prišlo do globalizacije brezbrižnosti. Ker je svet pozabil na Boga, ki je Oče, je postal sirota, saj je Očeta postavil na stranski tir. Papež Frančišek je zbrana ljudska gibanja spodbudil, naj spremenijo ta sistem in zgradijo alternativne družbene strukture. To pa je treba storiti »s pogumom in razumom«, »vztrajnostjo in brez fanatizma«, »strastjo, a brez nasilja«, je spodbudil in dodal, da imam kristjani že pripravljen program: to so blagri iz Matejevega evangelija. Poudaril je pomembnost kulture srečevanja, da bi premagali vsako vrsto diskriminacije.

Pomembna je tudi koordinacija gibanj, ne da bi se pri tem oblikovale toge strukture. »Ljudska gibanja so izraz nujne potrebe po oživitvi naših demokracij,« je poudaril papež. Nemogoče si je zamišljati prihodnost neke družbe brez soudeleženosti velike večine oseb. Treba je oblikovati nove oblike sodelovanja, ki bodo vključevale tudi ljudska gibanja in njihovo moralno moč. Frančišek je svoj govor sklenil z besedami: »Nobena družina brez hiše! Noben kmet brez zemlje! Noben delavec brez dela! Nobena oseba brez dostojanstva, ki ji ga daje delo!«

 

vir: sl.radiovaticana.va

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...