Janša ostal brez mandata, napovedana ustavna pritožba

Slovenija | 15.10.2014, 20:16

Državni zbor se je na izredni seji seznanil, da poslancu SDS Janezu Janši z današnjim dnem preneha mandat. Poslanke in poslanci so skoraj osem ur razpravljali o poslanskem mandatu predsednika SDS Janeza Janše. V SDS so ves čas vztrajali, da poseg v Janšev mandat nima pravne podlage. Iz stališč koalicijskih strank ter ZL in ZaAB pa je bilo sklepati, da državni zbor ne bo izglasoval sklepa, da Janši mandat ne preneha. Za odvzem mandata je glasovalo 58 poslank in poslancev, proti jih je bilo 6, SDS je glasovanje obstruirala.

Poslanci so po večurni razpravi zvečer najprej glasovali o sklepu, ki ga je predlagala mandatno-volilna komisija (MVK) DZ, in sicer, da Janši kljub pravnomočni obsodbi mandat ne preneha. Takšen sklep so z 58 glasovi proti in šestimi glasovi za poslanci zavrnili, nato pa so le še ugotovili, da je Janši mandat na podlagi zakona o poslancih prenehal. Proti sklepu, da bi Janša ostal poslanec, so glasovali poslanci koalicije SMC, SD in DeSUS, ki so se jim pridružili tudi poslanci ZL in ZaAB, medtem ko so za sklep glasovali prisotni poslanci NSi in predstavnika obeh narodnih skupnosti. Poslanci SDS so tik pred glasovanjem napovedali obstrukcijo in sejo zapustili. Poslanci NSi v razpravi na izredni seji niso sodelovali.

V polemični večurni razpravi so poslanci SDS opozarjali, da za to, da bi Janši prenehal mandat, ni osnove. Pri tem so navajali stališča nekaterih uglednih pravnikov, pa tudi mnenje zakonodajno-pravne službe, da je oziroma bi bil lahko odvzem mandata Janši ustavno sporen. Na drugi strani so poslanci koalicije ter ZL in ZaAB ocenjevali, da odvzem mandata omogoča zakon o poslancih, ki navaja, da poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen več kot pol leta, preneha mandat.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenil, da je tokratna izredna seja DZ zgolj nadaljevanje dosedanjega obračunavanja koalicije z Janšo, ki temelji na zlorabi ustave in zakonodaje. Tanko sejo razume kot epilog prizadevanj politično-sodne naveze po politični eliminaciji predsednika SDS.

Po besedah vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer pa pravna norma zahteva, da mora poslancu mandat prenehati, če nastopijo razlogi, zaradi katerih poslanci pravno formalno prepoznano niso več zmožni neobremenjeno zastopati svojih ljudi in države zaradi posebnih individualnih zdravstvenih, poklicnih, kazenskih ali osebnih razlogov.

Po besedah Franca Jurše (DeSUS) zakon o poslancih določa, da poslancu mandat preneha, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Pri tem po mnenju DeSUS ni ključno, kdaj je sodba postala pravnomočna. Jurši se glede na različna mnenja pravnikov o prenehanju mandata Janši zdi prav, da se o zadevi čim prej izreče tudi ustavno sodišče.

Tudi v SD so prepričani, da oseba, ki prestaja zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, ne more hkrati opravljati poslanske funkcije. Po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana gre namreč v tem primeru za "izrazito neenakost".

Po besedah poslanca ZL Matjaža Hanžka bo DZ z odločitvijo o Janševem poslanskem mandatu pokazal svoj odnos do pravne države. Dejal je, da bo odločitev DZ tudi politična in bo pomembno sporočilo volivcem o etičnosti ravnanja DZ.

Po besedah Janija Möderndorferja (ZaAB) pa je dosedanja razprava jasno pokazala, da mora vlada po izredni seji DZ nujno sistemsko rešiti vprašanje, kdo lahko opravlja delo poslanca in pod kakšnimi pogoji.

Sejo so spremljali številni proceduralni zapleti, saj so poslanci SDS zahtevali, da vodstvo DZ pojasni, zakaj poslanci na MVK niso glasovali o eni od predlaganih različic sklepa, da Janši mandat ne preneha, ki ni bila umaknjena iz postopka. Po pojasnilu predsednika MVK Mitje Horvata (SMC) je bil predlog na seji komisije dopolnjen. Navedeni sklep je po njegovih besedah zato vsebovan v sklepu, ki je bil na komisiji izglasovan in o katerem so poslanci na koncu tudi glasovali.

Janšo bo v DZ na mestu poslanca nadomestil Božo Predalič. Vodja poslanske skupine SDS Tanko je namreč že potrdil, da bo Predalič mandat prevzel.

Koliko so bili plačani pravniki?

V poslanskih skupinah SMC, DeSUS, SD ter ZL in ZaAB so delili stališče, da oseba, ki prestaja zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev ne more hkrati opravljati tudi poslanske funkcije. Poslanci SDS pa so današnjo sejo razumeli zgolj kot nadaljevanje dosedanjega obračunavanja koalicije z Janšo, ki temelji na zlorabi ustave in zakonodaje. Vodja poslancev SDS Jože Tanko: "Kot je dejal že Kučan pred natanko 20 leti na poslanskem večeru Boruta Pahorja v Novi Gorici, najprej diskreditacija, potem likvidacija, če je potrebno tudi fizična. In na tej premici, spoštovani kolegi, ki boste odločali o mandatu Janeza Janše pravzaprav ste. Ste tik pred politično likvidacijo Janeza Janše, sodna se je začasno že zgodila. Prevladujoči del med tem manjšinskim delom pravne stroke so tisti, ki imajo korenine zasidrane globoko v prejšnjem režimu, ki osamosvojitve nikoli niso vzeli prav za svojo, so jugonostalgiki. Tisti, ki gradijo na totalitarnem kazenskem pravu, vmes je še kakšen karierist in seveda tisti, ki na eliminaciji Janše gradijo svojo nadaljnjo politično ali pa tudi strokovno pot. Tudi dr. Cerar, dr. Horvat, dr. Petrovec, pa tu sedeči v Državnem zboru sedeči pravniki iz koalicije, se sklicujejo zgolj na pravnomočnost, kajti le-to vam daje podlago za politično eliminacijo Janeza Janše, na kar je že pred meseci opozoril dr. Bele, pa tudi drugi pravni strokovnjaki."

Da je državni zbor obšel svojo zakonodajno pravno službo, ki meni, da je odvzem mandata sporen in se pri tem oprl na zunanje strokovnjake, je v razpravi opozorila poslanka SDS Eva Irgl: "Vseh teh pet pravnikov je zato vam všečno mnenje dobilo tudi plačilo. Na drugi strani pa imamo 24 pravnikov, tistih ki so se izpostavili in nimajo nobene veze s Slovensko demokratsko stranko ali pa z desno opcijo, ampak gre za mlade, neobremenjene pravnike. Trinajst pravnikov od tega prihaja iz Zakonodajno-pravne službe in se pravi, ostalih enajst je neobremenjenih pravnikov, celo več, eden izmed njih je recimo gospod Matevž Krivic, tisti ki večkrat nasprotuje Janezu Janši, pa je tukaj jasen. Odvzem mandata bi bilo lahko ustavno sporno ravnanje in danes ta Državni zbor tega ne bi smel storiti. Ampak še nekaj, teh 24 pravnikov ni dobilo posebnega plačila za to, da so povedali to mnenje. 5 pravnikov, ki ste jih vi najeli izključno zato, da napišejo vam všečno mnenje, pa je dobilo plačilo. Ampak kakšen je ta znesek, mi ne dobimo odgovora."

Drugačnega mnenja so bili v koaliciji. Vodja poslancev Mira Cerarja Vodja Simona Kustec Lipicer: "V Poslanski skupini SMC verjamemo, da je danes odločilnega pomena, da bo nadaljnji demokratični pravni in moralno odgovoren razvoj naše države voden neobremenjeno, odgovorno, spoštljivo in častno v in za skupno dobrobit veh nas."

"Za nas, poslance Združene levice ni dvoma. Državni zbor mora sprejeti samoumevno odločitev, tisto ki smo jo predlagali že več kot pred dvema mesecema. Izpolnjen je pogoj iz Zakona o poslancih, saj je bil Janez Janša obsojen na več kot šest mesecev ne pogojne kazni, zato mu poslanski mandat preneha," pa je povedal opozicijski poslanec Matjaž Hanžek ZL.

Ob izredni seji državnega zbora je ozračje dodatno ogrel napis na steni glavnega tajništva SDS v Ljubljani. Neznanci so na stavbo zapisali Smrt janšizmu! Svoboda narodu!. V SDS so na Twitterju objavili fotografijo napisa na njihovi stavbi in ob tem dodali: Ne bodo nas zlomili!

Prav zaradi izredne seje pa se je Odbor 2014 odločil, da so današnji shod pred vrhovnim sodiščem nadaljevali pred poslopjem državnega zbora. Po njihovih navedbah je nedopustno, da bi pravosodna veja oblasti s svojimi zlorabami dala alibi zakonodajni oblasti, da bi grobo posegla v voljo več kot šest tisoč volivcev in odvzela ustavno pridobljeno pravico, poslanski mandat.

Pesnik Tone Kuntner je ob začetku shoda prebral Janševo pismo. V njem je poudaril, da dokler bo simbol, bronast spomenik nosilcu komunistične genocide ideologije stal pred predsedniško palačo samostojne slovenske države in bodo državne in strankarske delegacije predenj polagale vence in ga javno častile, ni obetov za dobro slovensko prihodnost. "Ta bo zaklenjena in zazidana za dvanajstimi pregradami čuvarjev genocida in njihovih klientov. Do takrat demokracija in sprava nimata nobenih možnosti. Tega se je treba zavedati," je v pismu poudaril Janša in spomnil, da je bilo v zgodovini slovenskega naroda več usodnih trenutkov, ko so pesniki - in ne politiki - začutili znamenje časa in pri tem spomnil na Prešernove verze: V sovražnike 'z oblakov / rodú naj naš'ga treši gróm; / prost, ko je bil očakov, / naprej naj bo Slovencev dom; / naj zdrobé / njih roké / si spone, ki jih še težé! Odborniki so besede janše pozdravili z vzklikanjem: "Janša, Janša, Janša!"

Aleš Primc iz Odbora 2014 je še pred glasovanjem v DZ dejal, da bo koalicija danes naredila nekaj nezakonitega in proti volji ljudstva. Protestniki so tudi poudarili, da jih ni samo 6116, kolikor je Janša prejel glasov na zadnjih volitvah. Na problem sodbe v primeru Patria pa je včeraj pred Vrhovnim sodiščem opozoril tudi p. Metod Benedik: "Prav izstopajoče pa na to, da je naša država otok v Evropi, opozarja dejstvo, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, kjer imamo sredi leta 2014 političnega zapornika. Obračun z Janšo se je začel že leta 1983 in dosegel enega svojih vrhuncev z njegovo aretacijo 1988 s strani takratne Udbe. Marca sta minili dve desetletji od afere Depala vas, ko je bil Janez Janša z lažnimi obtožbami odstavljen kot minister za obrambo. To se je kasneje nadaljevalo s štirimi drugimi politično motiviranimi diskreditacijami Janše. Vrhunec tega pa predstavlja montirani sodni proces Patria, ko so Janšo obsodili na dve leti zapora. Sicer pa so Janšo začeli napadati že sredi osemdesetih let, ko je partijski in udbaški vrh spoznal, da ta fant zna in hoče misliti s svojo glavo, da je neuklonljiv in zato nevaren. Znana so glede obsodbe Janeza Janše odklonilna ločena mnenja treh ustavnih pravnikov, Petriča, Zobca in Deisingerja. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je izjavil: "Tudi zato, ker sem oster kritik Janeza Janše, sem se odločil objaviti svojo iskreno in strokovno kritiko te obsodbe. Sodišče javnosti ni predstavilo nobenih dokazov!" Odločitev Ustavnega sodišča je komentiral: "To, česar javnost ne ve, pa je, da se je šele v postopku pred ustavnim sodiščem odkrila tako huda, čeprav le najbolj veščim pravniškim očem vidna »luknja« v Janševi obsodbi, da mora zdaj to samo še pred vrhovno sodišče – in sodba bo padla." Pred kratkim se je oglasil tudi nekdanji dekan pravne fakultete Janez Krajnc in poudaril, da obsodba nima temeljev."