Za hrano letno v povprečju 958 evrov na člana gospodinjstva
Slovenija
V letu 2012 so gospodinjstva porabila za hrano povprečno 13 odstotkov vseh potrošenih sredstev ali 2472 evrov oz. 985 evrov na člana gospodinjstva, kažejo podatki, ki jih je statistični urad objavil pred svetovnim dnevom hrane. Največji delež izdatkov za nakup hrane potrošijo gospodinjstva z najnižjim dohodkom.
Gospodinjstva z najnižjim dohodkom so potrošila za hrano in brezalkoholne pijače največji delež skupaj potrošenih sredstev med vsemi razredi: v povprečju nad 20 odstotkov ali okoli 1500 evrov letno. Gospodinjstva v najvišjem dohodkovnem razredu so za hrano in brezalkoholne pijače potrošila na leto povprečno okoli 3500 evrov, vendar je bil to med vsemi razredi gospodinjstev v povprečju najmanjši delež vseh potrošenih sredstev, ki je bil porabljen za hrano.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje o načinu prehranjevanja v Sloveniji kažejo, da je v naši prehrani premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. V povprečju zaužijemo še vedno preveč soli in maščob, sadja in predvsem zelenjave pa premalo; priporočena količina je od 400 do 650 gramov sadja in zelenjave na dan.
Izračuni statističnih podatkov o bilancah proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov pa kažejo, da se je v obdobju 2009-2013 dnevna potrošnja zelenjave, mesa in krompirja na prebivalca zmanjšala, dnevna potrošnja belega sladkorja in medu pa povečala.
Zagotavljanje trajnostne preskrbe s hrano, ki bi bila v zadostnih količinah fizično in ekonomsko enako dostopna vsem ljudem, postaja v razmerah, ko so letine kmetijskih proizvodov čedalje bolj nezanesljive, izredno pomembno. Tako postaja doseganje višjih stopenj samooskrbe s kmetijskimi proizvodi ena prednostnih tem pri načrtovanju razvoja slovenskega kmetijstva.
Količina domače proizvodnje izbranih kmetijskih proizvodov, in sicer mesa, jajc, žit, krompirja, zelenjave in sladkorja je v letih od 2009 do 2013 nihala - delno zaradi spreminjajočega se obsega kmetijskih površin, namenjenih pridelavi posameznih kmetijskih pridelkov, deloma tudi zaradi čedalje bolj nezanesljivih vremenskih razmer in s tem povezanim vse bolj nezanesljivim hektarskim donosom. V tem obdobju se je količina domače proizvodnje omenjenih kmetijskih proizvodov zmanjšala za skoraj 17 odstotkov. Od posameznih kmetijskih proizvodov se je najhitreje zmanjševala domača proizvodnja žit, ki se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 14 odstotkov.
Tudi domača potrošnja omenjenih izbranih kmetijskih proizvodov, namenjena za različne namene - za prehrano, za industrijsko potrošnjo, za nadaljnjo predelavo ali za krmo - se je v opazovanem obdobju 2009-2013 zmanjševala podobno kot domača proizvodnja. Domača proizvodnja se je zmanjševala hitreje kot domača potrošnja, zato se je stopnja samooskrbe nekaterih kmetijskih proizvodov postopno zniževala.
V Sloveniji dosegamo pri živalskih proizvodih višjo stopnjo samooskrbe kot pri rastlinskih proizvodih. V obdobju med 2009 in 2013 domača proizvodnja večinoma ni zadostila potrebam po kmetijskih proizvodih - primanjkljaj je bil največji pri zelenjavi, žitih in krompirju. Po začasnih podatkih statističnega urada je bila stopnja samooskrbe z zelenjavo v letu 2013 33-odstotna, s krompirjem pa 46-odstotna. Bilanci obeh omenjenih proizvodov sta izkazovali največji primanjkljaj doslej. Stopnja samooskrbe z žiti je bila v letu 2013 59-odstotna ali za osem odstotnih točk višja kot v prejšnjem letu.
Drobnoprodajne cene v skupini hrana so se v obdobju 2009-2013 zvišale za 14 odstotkov, najbolj pri zelenjavi in sladkorju ter mesu.
