Dobro obiskano 11. vseslovensko srečanje kmetov

| 12.10.2014, 20:07

Na Ponikvo in Slom, rojstni kraj blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, je danes poromalo več kot tisoč kmetov in kmetic. V letošnjem mednarodnem letu družinskega kmetovanja se je tam namreč odvijalo 11. vseslovensko srečanje kmetov.

Shod kmetov se tradicionalno začel z opoldansko sv. mašo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi. Ob somaševanju duhovnikov jo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Ta je v nagovoru posebej izpostavil pomembno vlogo kmetov in kmetic v župnijskih občestvih in še posebej izpostavil dejstvo, "da so ohranili ljubezen in spoštovanje do domače zemlje, do našega podeželja, do kmečkega stanu in kmečkega dela, ki je ohranilo toliko prvin in vrednot ob pristnem stiku z naravo, z Božjim stvarstvom in Stvarnikom, ki ga razmišljujočemu človeku razodeva vsaka bilka in vsaka rožica na travniku. In vi ste, dragi Slomškovi romarji, na poseben način Božji sodelavci, ko ste z vašim vsakdanjim delom, po vaši kmetijah, poljih, travnikih, vinogradih, sadovnjakih in gozdovih, varuhi našega podeželja in vrednot, ki jih v sebi krije to naravno z Bogom Stvarnikom tako globoko povezano naravno življenje in delo v naši domovini." Pridigo lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Pri maši je sodeloval tudi evangeličanski škof Geza Erniša. S svojim petjem so mašo obogatili člani Cerkvenega mešanega zbora župnije Ponikva, že tradicionalno pa so v zahvalo za letošnjo letino kmetice in kmetje iz vseh slovenskih pokrajin ob začetku darovanja na oltar prinesli pridelke in izdelke s svojih kmetij.

Temelj so družinske kmetije

Popoldne se je druženje nadaljevalo s slavnostno akademijo pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu. Osrednja gostja je bila Anka Lipušček Miklavčič, direktorica Mlekarne Planika, ki tudi sama živi in dela na kmetiji. V svojem nagovoru je posebej naglasila, da je treba ohraniti in podpirati družinske kmetije, saj bomo le tako lahko zagotovili prihodnost slovenskemu kmetstvu na podeželju in to v pogojih, ki niso najbolj rožnati in dodala, da "če bomo podpirali mlade, da bodo ostajali na naših kmetijah, bomo zagotovili tudi ogromno delovnih mest in dovolj kakovostne lokalne hrane."

Velik pomen družinskih kmetij je izpostavil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič in dodal, da vsa zgodovina pozna skupnost družine, še posebej v kmetijstvu pa je to zelo pomembno. Z današnjega srečanja je zato sporočil, da bi bilo za Slovenijo zelo dobro, če bi se ozrla nekoliko v preteklost in iz nje vzeli tisto, kar je je bilo pozitivnega, ter to prenesli tudi v prihodnost.

"Ni bilo vse slabo, zato je kar nekaj vzorcev, ki bi bili za Slovenijo še kako priporočljivi, glede na to, da smo tako v gospodarstvu kot v kmetijstvu precej nizko," je dejal Zupančič, ki priložnosti za prepotrebna nova delovna mesta vidi tako v kmetijski pridelavi kot tudi v javnih delih. Če namreč država za razne socialne programe nameni znatna sredstva, bi lahko tudi preko javnih del prispevala za področje kmetijstva in gozdarstva. Cvetko Zupančič je še dodal, da ga moti, ko želi država kmetijo izenačiti s podjetji ali samostojnimi podjetniki, kar pa ta ni, pač pa ima svoj status kmetije.

Pridiga škofa Stanislava Lipovška

Drage sestre, dragi bratje v Kristusu !

Ko smo zbrani pri slovesni sveti maši ob 11. romanju kmetov k našemu zavetniku škofu bl. A. M. Slomšku, smo poslušali dobro znani evangelij, ko Jezus hvali svoje učence in jim naroča: »Vi ste luč sveta, vi ste sol zemlje ... Tako naj sveti vaša luč med ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je nebesih.«

1. Ta pohvala, to naročilo, velja danes vam, dragi udeleženci 11. romanja kmetov na Ponikvo, saj ste prav vi tisti, ki ste nosilci luči, ki jo je na ta svet prinesel Jezus Kristus, ko vas je po vaših vernih starši poklical v svoje kraljestvo in ste pri krstu postali njegovi ljubljeni učenci, da bi oznanjali slavna dela njega, ki vas je poklical v svoje čudovito luč(prim. 1 Pet 2,9). Vsi imamo lepo nalogo, da ta dar vere v sebi obnavljamo, utrjujemo, poživljamo in bogatimo, da bo naša vera res živa, dejavna, vesela privlačna in zveličavna. Zahvalimo se vam za to pripravljenost, za to pričevanje , za vašo zvestobo Jezusu Kristusu, ki jo izpovedujete na poti življenja, po vaših domovih in družinah in po vaši župnijah, ko ob vseh nalogah in obveznostih vsakdanjega dela na kmetiji, v službi in drugod še najdete čas, da dejavno sodelujete v vaših župnijah, njihovem duhovnem poslanstvu; mnogi kot aktivni člani Župnijskih pastoralnih svetov, drugi kot ključarji in oskrbniki naši župnijskih cerkva in podružnic in ustanov, ki so potrebne za izvrševanje duhovnega poslanstva Cerkve. Nekateri aktivno sodelujete pri oznanjevalni službi Cerkve, kot bralci Božje besede, kot katehisti in katehistinje, kot pevke in pevci različnih zborovskih in cerkvenoglasbenih skupin, kot izredni delivci obhajila, kot zakristani in oskrbniki naših cerkva, kot sodelavke in sodelavci župnijski Karitas, pa zopet kot sodelavci in animatorji zakonskih, molitvenih in drugih skupin in duhovnih gibanj, še posebej kot sodelavci in animatorji mladinske pastorale, skavtskih skupin in drugih združenj na ravni župnije, krajevne skupnosti in občine.

Blaženi škof Slomšek vas danes sprejema, se vam zahvaljuje in vas potrjuje v vaši službi. Skupaj z njim se vam zahvaljujemo tudi mi duhovniki in predstavniki krajevne Cerkve, za vaše sodelovanje in pomoč pri izvrševanju duhovnega poslanstva Cerkve in na našem romanju še posebej za vašo zvestobo, da ste ohranili ljubezen in spoštovanje do domače zemlje, do našega podeželja, do kmečkega stanu in kmečkega dela, ki je ohranilo toliko prvin in vrednot ob pristnem stiku z naravo, z Božjim stvarstvom in Stvarnikom, ki ga razmišljujočemu človeku razodeva vsaka bilka in vsaka rožica na travniku. In vi ste, dragi Slomškovi romarji, na poseben način Božji sodelavci, ko ste z vašim vsakdanjim delom, po vaši kmetijah, poljih, travnikih, vinogradih, sadovnjakih in gozdovih, varuhi našega podeželja in vrednot, ki jih v sebi krije to naravno z Bogom Stvarnikom tako globoko povezano naravno življenje in delo v naši domovini. Tu ne morem drugače, kakor da ponovim vznesene besede, ki jih je izrekel sedaj že sv. papež Janez Pavel II., 17. maja 1996, ob svojem prvem pastoralnem obisku v Sloveniji : »Bog blagoslovi predrago Slovenijo ... deželo, ki se dviga iznad Jadranskega morja do alpskih višav, preko vinorodnih štajerskih gričev do prekmurskih nižin, deželo pokrito z zelenimi gozdovi, prepleteno z bistrimi rekami, deželo posajeno z mnogimi cerkvami in cerkvicami. Kaj to pomeni, se je vprašal sv. oče ? Pomeni, da tod bivajo dobri in verni ljudje.« Pohvali je sledilo očetovsko svarilo : »Ohranite to dragoceno izročilo in ne dovolite, da bi vam umiralo pred vašimi očmi.«

To se ne sme zgoditi, saj imamo ob vseh zaskrbljujočih pojavih, ki vdirajo v naše domove in družine, po vaseh in mestih, tudi veliko razveseljivih dogodkov in znamenj, ki dokazujejo, da Božji Duh veje tudi danes in ogreva naša srca, da izbiramo pota in cilje tam, kjer so prave radosti.

Veseli smo pojava,da se vedno več mladih, kljub vsem težkim razmeram in problemom odloča za življenje in delo na kmetiji, za različne oblike specializiranega kmetijstva; od ekološke predelave hrane, do gostinstva, kmečkega turizma in športno rekreativne dejavnosti. In takih mladih je veliko med nami, tudi na letošnjem romanju in vas posebej pozdravljam, se vam zahvaljujem in vam čestitam, ker znate sodelovati in skupaj s starši in starimi starši ustvarjate pogoje sodobno kmetijstvo in še posebej za lepo in urejeno družinsko življenje, za blagor našega podeželja.

Posebej smo veseli razcveta takoimenovanih družinskih kmetij, ki imajo poleg vseh prednosti v pridelovanju hrane še to bogastvo, da običajno povezujejo tri generacije, ko starši pomagajo otrokom, vnukom, in marsikje tudi že pravnukom. Tako se dragoceno družinsko izročilo ohranja, bogati in izroča iz roda v rod. Kako je lepo, če je v tako družinski kmetiji delo primerno razdeljeno , če je poskrbljeno za varstvo otrok in se mladi ustrezno izobražujejo in se sproti, ob delu, uvajajo v pogoje in naloge dela na kmetiji. . To je veselje, to je bodočnost našega podeželja.

Tu imajo pomembno nalogo vse ustanove in združenja na republiški in občinski ravni, ki skrbijo za promocijo kmetijstva in za razvoj našega podeželja. .

2 Tudi Cerkev se vključuje v ta prizadevanja in prav naše današnje romanje in ta sveta maša to najbolj zgovorno dokazuje. Prav je, da se na našem romanju vprašamo kaj bi nam naš zavetnik blaženi škof Slomške priporočal za naše življenje. V mesecu oktobru, ki ga posvečuje praznik Rožnovenske Matere Božje, ki smo ga obhajali prejšnjo torek 7.oktobra, bi nam gotovo priporočal, da na novo odkrivamo lepoto in pomen družinske molitve, še posebej dragoceno izročilo povezano z molitvijo rožnega venca.

Lepo je, da velik družinski rožni venec visi na vidnem mestu v stanovanju, skupaj z znamenjem križa in drugimi svetimi podobami. Rožni venec lahko krasi počitniško hišico ali visi v avtu; vendar to ni dovolj. Prav je, da ob vsej zaposlenosti in pomanjkanju časa najdemo trenutke zbranosti in molitve, zasebno, ali še boljše, v krogu družine. Vožnja z avtom postane prijetnejša ob molitvi rožnega venca, pa tudi v družini začutimo Božjo bližino, prijetno domačnost in medsebojno povezanost ob molitvi vsaj ene desetke rožnega venca.Tudi molitev pri jedi ima globok duhovni pomen, ko vsakdanje hranjenje, ki ga poznajo vsa živa bitja, povzdigne v sveto znamenje naše povezanosti z Bogom in med seboj.

Imamo lepo urejeno zvonjenje po naših župnijskih in podružnih cerkvah, zjutraj, opoldne in zvečer; še posebej zvečer, ko zvoni večerni »Ave«, kot so zapeli mnogi glasbeniki in pesniki, tudi Benjamin Ipavec tu v bližini, v Šentjurju, znamenito pesem iz »Stolpa sem mi zvon zvoni, ko vlega mrak se po vasi« ali pa tisti Večerni Ave, iz Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«, ki je šel čez dobrave, trave so se priklonile, kakor da bi molile. Ti pa nič; praviš, da nimaš časa. In vendar molitev Angelovega češčenja na nas tako blagodejno vpliva, pa še naših rajnih se hvaležno spominjamo. Sestre in bratje, ohranimo duhovno izročilo in k temu vzgajajmo mladi rod.

Poti in možnosti je veliko: v družini, v župniji, pri verouku in tudi drugod.Vse to je vneto priporočal bl. škof Slomšek, ki je že leta 1859 napisal posebno pastirsko pismo naslovom »Domača služba Božja« in je v njem priporočal skupno družinsko molitev, h kateri naj bi se družina vsaj občasno zbirala, posebej v soboto zvečer kot priprava na nedeljo-Gospodov dan. Slomšek pravi, da mora biti družina tudi primerno opremljena za skupno molitev. Svetega pisma v domačem jeziku takrat še niso imeli, ja pa Mohorjeva družba že takrat poskrbela za posebno knjigo v kateri so bila zbrana svetopisemska berila in molitve za nedelje in praznike z razlago in to je bl. škof Slomšek zelo priporočal. Vsaka družina naj bi imela e tudi družinski molitvenik in pesemske bukvice-pesmarico, da bodo lahko prepevali tudi domače cerkvene pesmi

Kako lepo bi bilo, če bi se tudi danes kaj podobnega dogajalo po naših domovih in družinah. Nekaj tega se dogaja, v marsikateri družinski kmetiji posebej tam , kjer so doma glasbeni in pevski talenti, ki znajo v prostem času oblikovati mnogovrstne in dobro pripravljene glasbene in pevske skupine. To družinsko petje in glasba je v nekem smislu že molitev, saj velja staro pravilo, da kdor lepo in pobožno poje ali igra, dvakrat moli.

3. Vseslovensko romanje k našemu zavetniku bl.škofu Slomšku bogati vesela sporočilo, da je papež Frančišek p. Staneta Zoreta OFM, dosedanjega predstojnika frančiškanskega reda v Sloveniji, imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita. Tega se zelo veselimo in novega nadškofa podpiramo v molitvi, da bo v Frančiškovem duhu zvesto hodil po stopinjah Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja in Usmiljenega Samarijana.

V našo molitev vključujemo tudi zaupno prošnjo, da bi tudi v mariborski nadškofiji čim prej dobili novega pastirja, da bo prav poskrbljeno za duhovno poslanstvo mariborske nadškofije in metropolije, pa tudi za to, da bo ta preizkušnja v katero smo zašli, postala »milostni trenutek«, to se pravi priložnost za nov začetek, za resnično duhovno obnovo, da bo tudi tokrat uresničila modrost apostola Pavla, ki je v pismu Rimljanov zapisal, »da tistim, ki Boga ljubijo vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) in nas

»ničesar, nas ne bo ločilo od ljubezni Božje, ki se nam razodeva v Jezusu Kristusu« (Rim 8,38).

K novemu začetku in resnični duhovni prenovi našega krščanskega življenja nas vabi tudi bogato pastoralno dogajanje, ki se uresničuje po naših župnijah in ga usmerja krovni pastoralni dokument »Pridite in poglejte« in na poseben način sinoda o družini, ki poteka v Rimu.

Zato je prav, da se v molitvi vedno znova obračamo k Sv. Duhu, da bi vsa ta bogata pastoralna dejavnost resnično obrodila duhovno pomlad v naši deželi, ki bo blagodejno vplivala na naše medsebojne odnose v družini, v sosedstvu, med sorodniki in vaščani, v župniji, v družbi in v današnjem svetu, ki tako zelo potrebuje luči in zdravilne moči Jezusovega evangelija. Ko molimo : Pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje, je prav, da se vprašamo : Po kom Bog želi prenavljati obličje zemlje ? Po nas, po meni, po tebi, po vas spoštovani gospod škof....mi smo poklicani in izvoljeni, da smo luč, kvas in sol zemlje. Kakor učencem v današnjem 2. berilu, Jezus tudi nam naroča : » In boste mi priče v Jeruzalemu, v Samariji, v Sloveniji, na podeželju, v družinski kmetiji, tu in sedaj, povsod....«(prim. Apd 1, 8). In Gospod kliče, vedno znova . Nikar ne recimo, nimam časa, pozneje, ko bom v penziji...Ne tako! Naš odgovor naj bo : »Tukaj sem Gospod, hvala ti, ker si me poklical. Govori, Gospod, poslušam. Svoje pota mi pokaži (prim. Ps 25,4).

In k tej veseli pripravljenosti naj nam pomaga tudi ta sveta maša in naše že 11. vseslovensko romanje k bl. škofu Antonu Martinu Slomšku, našemu zavetniku. Amen.

+ dr. Stanislav Lipovšek
celjski škof,
apost. adm. mariborske nadškofije