Zamejstvo, avstrijska Koroška
10. oktober 1920 močno zaznamoval koroške Slovence
Slovenija
Pred stavbo deželnega zbora v Celovcu so s spominsko slovesnostjo zaznamovali obletnico koroškega plebiscita, ki je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo po prvi svetovni vojni. 10. oktobra pred 94 leti se je večina prebivalcev Celovške doline odločila za Avstrijo, na severni strani Karavank je ostal lep delež Slovencev. Mnogim so se zaradi pokončne drže dogajale krivice, da je takrat območje zapustilo veliko intelektualcev, pa je v zadnjem Pogovoru o na Radiu Ognjišče povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.
Inzko ocenjuje, da je na avstrijskem Koroškem danes približno 12.000 zavednih Slovencev. Trenutno je njihov najbolj pereč problem financiranje slovenske glasbene šole, čeprav je severna soseda v memorandumu iz leta 2011 obljubila pomoč. "Rešuje jo Slovenija, ki ima tudi svoje finančne težave. Avstrija na državni ravni ne pomaga, pomaga le dežela Koroška." Zaradi finančne stiske bi slovenska glasbena šola lahko izgubila 300 učencev od 700. Naši rojaki so zato razočarani.
Po Inzkovih besedah koroški Slovenci med drugim pričakujejo, da bo slovenščina kmalu dovoljena v deželnem zboru v Celovcu. "Prav tako pričakujemo, da bo v koroškem deželnem zboru kot nestrankarski predstavnik lahko sedel tudi kakšen Slovenec, da bomo imeli svoj mandat, kot ga imata v Sloveniji italijanska in madžarska narodna skupnost."
Inzko ocenjuje, da se je Slovenija vedno zelo zavzemala za svoje rojake na avstrijskem Koroškem. "Pomagala je na področju lutkarstva, gledališča, že omenjene glasbene šole, povsod beležimo lepe uspehe na različnih tekmovanjih." Prvi mož ene od krovnih manjšinskih organizacij pri severnih sosedih je prepričan, da so Slovenci na avstrijskem Koroškem, predvsem na jugu, velesila na področju kulture, kar ne bi bilo mogoče brez podpore matične domovine. "Bilo bi lepo, da bi nas bolj podpirala tudi Avstrija, saj smo njeni državljani."
