Ekonomska fakulteta in GZS s projektom za rast gospodarstva
Slovenija
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in ljubljanska ekonomska fakulteta sodelujeta v skupnem projektu, s katerim bi v naši državi dosegli učinkovit prenos najsodobnejših teoretičnih znanj v podjetja. Sporazum sta v preteklem tednu podpisala predsednik zbornice Samo Hribar Milič in dekanja fakultete Metka Tekavčič. Prvi je poudaril, da podjetja izrazito potrebujejo strokovne svetovalce, druga projekt, poimenovan Analiza poslovanja podjetja, vidi kot del družbene odgovornosti.
Hribar Milič je pojasnil, da podjetja delujejo na trgu, kjer se srečujejo z ostro globalno konkurenco. Če želijo biti uspešna, morajo biti izjemno dobra, učinkovita in inovativna. Hribar Milič ocenjuje, da velika večina slovenskih podjetij premalo sodeluje z znanjem. "Znanje je lahko skoncentrirano pri svetovalnih hišah, v Sloveniji imamo zelo razvito ponudbo poslovnih svetovalnih storitev, ali, seveda, s fakultetami." Poudaril je, da podjetja povsod po svetu najemajo strokovnjake, da ali prodrejo na kakšen trg ali spremenijo organiziranost ali se na nov način lotijo obvladovanja poslovnega modela. "V Sloveniji opažamo, da je po letu 2008 iskanja strokovnjakov na trgu premalo. Podjetja, ko so v finančnem krču, krčijo vse stroške za zunanje strokovnjake, skušajo storiti vse s svojimi strokovnjaki, a vsakomur je jasno, da je poslovni proces nekega podjetja tako heterogen, da si podjetje ne more privoščiti vseh strokovnjakov in bi jih morala v še večji meri iskati na trgu." Zato je namen skupnega projekta Gospodarske zbornice Slovenije in ljubljanske ekonomske fakultete podjetjem pomagati s kombinacijo teoretičnih in praktičnih znanj ter izkušenj z analiziranjem njihovih trenutnih poslovnih razmer in načrtovanjem ukrepov.
"Ekonomska fakulteta se že več let uspešno povezuje z gospodarstvom. Tokrat gre še za formalizacijo sodelovanja ob podpori Gospodarske zbornice Slovenije, kar je še posebej pomembno," je povedala Tekavčičeva. Obenem je opozorila, da gre za projekt, ki se osredotoča predvsem na poslovne vede. "Mislim, da bo prinesel rezultate, saj je veliko podjetij v Sloveniji, ki potrebujejo pomoč, v tem smislu, da vidijo, kje so in kako naj gredo naprej." Kot je dodala, včasih že droben impulz lahko pomeni premik naprej. "Mislim, da je prav, da k temu prispevata tako pomembni ustanovi, kot sta ekonomska fakulteta in Gospodarska zbornica Slovenije."
Projektna ekipa, ki bo svetovala podjetjem, združuje osem strokovnjakov z različnih področij. Dva prihajata iz zbornice, šest s fakultete. Eden od njih je Matej Lahovnik, ki ugotavlja, da je težava mnogih slovenskih podjetij, da so se menedžerji v preteklosti ukvarjali s tistim, kar ni njihova naloga, to je z lastninjenjem podjetij, ne s tržnim in tehnološkim prestrukturiranjem. "Tudi zato je slovensko gospodarstvo zadnjo krizo občutilo precej močneje, kot bi jo, če bi mnogi menedžerji več energije usmerjali v razvojne aktivnosti." Lahovnik verjame, da smo se iz zadnje krize vsi nekaj naučili in da tudi številni menedžerji slovenskih podjetij zdaj razumejo, kaj je njihova naloga. "Možnosti za sodelovanje so, videli bomo, ali jih bomo izkoristili."
Projekt želi vključiti tudi najuspešnejša slovenska podjetja, saj bodo prav zaradi najsodobnejših poslovnih praks lahko ohranila odločilen korak pred tekmeci na globalnih trgih.
