Krompir
Koliko krvi in znoja stane "zastonj" krompir?
Sredi julija je ena od naših trgovskih verig v svojih trgovinah krompir ponudila po smešni ceni, po pet (5) centov za kilogram. Med ljudmi je završalo, informacija se je kot blisk razširila od ust do ust in po družabnih omrežjih in v večini poslovalnic omenjene družbe je že v popoldanskih urah tega krompirja zmanjkalo.
Stranke, ki so tisti dan veliko več porabile za bencin, da so se pripeljale do trgovine, kot bi odštele za vrečko krompirja, ki ga je zmanjkalo, so nezadovoljstvo stresale nad trgovkami. Tudi sam sem bil še po nekaj dneh priča vročim besedam, ki jih je trgovka molče požrla in ob nesramnosti kupca le skomignila z rameni. Nanjo se je zlivalo nezadovoljstvo, nedvomno posledica akcije "Poletje noro nizkih cen".
Tak način prodaje je uspešen. Omenjeni trgovec tudi ni bil izviren, leto prej je nekaj podobnega izpeljal njegov konkurent. In konec koncev, na dan akcije se je veliko strank odpravilo v trgovino, da bi kupilo "zastonj" krompir, pri tem pa so seveda na policah izbrali še veliko drugega. Vprašanje, ki bi si ga moral prav vsak ob tem zastaviti pa je: Ali je ta cena za krompir pravična? In če ni pravična, zakaj bi jaz s svojim nakupom tak način poslovanja podpiral?
Pridelovalci krompirja povedo, da je ta poletna akcijska ponudba zaznamovala letošnjo prodajo. Ob začetku sezone pobiranja krompirja je bila v javnost posredovana informacija, da je kilogram vreden 5 centov. In zelo težko je bilo strankam povedati, da je akcijska ponudba nekaj, nekaj povsem drugega pa preživetje kmetije s pridelavo krompirja. Ljudje se namreč ne sprašujejo, na kakšen način je trgovec prišel do krompirja po taki ceni. Malokdo tudi ve, da kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije pravijo, da je letos stala pridelava kilograma krompirja vsaj 20 centov. Torej štirikrat več.
Akcije se nadaljujejo. Postale so način prodaje, poslovna poteza, ki privablja kupce. Blago, ki je predmet akcije, pa mora nekje zrasti ali biti narejeno. Za njim se skrivajo številne delovne ure ljudi, ki so prav taki kot mi. Ki morajo vsak dan jesti, ki morajo nekje živeti, ki imajo otroke, kot jih imamo mi in bi jim radi omogočili lepo življenje, kot se ga trudimo omogočiti svojim otrokom mi.
Povejte mi, kako bi pogledali svojega delodajalca, ki bi ob koncu meseca izplačal le četrtino plače, ker je bil primoran svoje izdelke ali storitve prodati pod ceno, v akciji, zato da si je odprl prodajno pot, dobil zagotovilo za nadaljnje dobave, odprl tržno pot?
Ko boste naslednjič dobili v roke letak z nesramno nizkimi cenami, se vam bo zelo lahko odločiti. Postavite se v mislih v vlogo tistega, ki stoji za tem pridelkom ali izdelkom in pomislite, kako bi bilo vam, če bi bili v njegovi koži.
Če pa trgovci mislijo zares s polnimi usti obljub o podpori lokalni pridelavi hrane, naj na svoje police ob ceno pridelkov, ki jih prodajajo, napišejo še ceno, ki jo je za tisto sadje ali zelenjavo dobil kmet. In verjemite prehranska veriga bo rešena. Bo kristalno čista!
