Jože Dežman
Dežman pričakuje, da se bo premeir opredelil do zločinskih dejanj preteklosti
Slovenija
Predsednik vlade Miro Cerar se bo moral v svojem mandatu soočiti tudi z nekaterimi ranami slovenske preteklosti. Danes mu je pisal zgodovinar Jože Dežman.
Spomnil ga je na mladostno obdobje, ko je leta 1990 s skupino študentov raziskoval umore civilistov na jugoslovanskih mejah in predlagal ovadbo storilcev. Dežman zdaj Cerarja prosi, naj vztraja pri tem stališču in spodbudi predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo, naj ne zanika teh zločinov.
Dežman je Cerarju predlagal, naj presodi, ali lahko človek, ki zanika zločine, pri katerih je sodeloval, še vodi vrhovno sodišče. Prav tako je predlagal, naj premier opozori svoje kolege, da se opredelijo do zločinskih dejanj v preteklosti, ki jih slovensko pravo še ni bilo sposobno obsoditi in ki bremenijo slovensko prihodnost. "Od Mira Cerarja pričakujem, da bo ohranil svoj mladostni pogum iz leta 1990 in svojo visoko funkcijo gradil na tem, da demokratična in suverena Slovenija ne more biti država, kjer se ne bi opredelili do zločinov in zločincev. Da ne bomo ostali pri ugotovitvi Tineta Hribarja, da imamo zločine brez zločincev," je za Radio Ognjišče povedal Dežman. Meni, da gre za skromno izhodišče, ki lahko kljub vsemu pomeni opredelitev novega premierja do tega, kakšen bo mandat njegove vlade, "ali bo zločine skrivala ali obsodila in ali bo pustila, da sodelujoči pri zločinih še naprej opravljajo visoke državne funkcije, ali se s tem ne bo strinjala". Dežman verjame, da bi premierjev zgled opogumil tudi ostale pravnike, katerih predniki so sodili v spornih sodnih procesih, da bi spregledali in se opredelili do zločinskih dejanj preteklosti.
Do tega vprašanja se bo moral opredeliti tudi novi minister za pravosodje Goran Klemenčič. Po Dežmanovih besedah bo moral resnost svojega dela pokazati tudi na ostalih primerih, kjer je potrebna podobna raven odločanja, "ali bo imel sodstvo, ki bo učinkovito ter bo zmoglo trezno in nepriostransko soditi, ali se bomo še naprej gibali v dediščini, v kateri potomci zločinskih sodnikov delajo tako, da se lahko vprašamo, ali so zavezani slovenskemu pravnemu redu ali je njihovo delo obremenjeno z ideološkimi shemami, ki jih ne bi smelo več biti".
