Danes se spominjamo vrnitve Primorske matici
Slovenija
Petnajsti september je državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ko se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan leta 1947. S tem so velik del Primorske, Istra južno od Mirne, Reka, Zadar in otoki prišli pod Jugoslavijo, večina Primorcev pa se je po več kot 20-letnem trpljenju pod fašizmom pridružila matičnemu narodu.
Maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile z zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t.i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni.
S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 je obveljal francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem je pod Italijo prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del goriške in del tržaške, Istro južno od reke Mirne, otoke in Zadar z okolico.
Širša okolica Trsta je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje, razdeljena na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra istega leta.
S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2006, vendar ni dela prost dan.
