Hoja za mir 2014
V zmamenju svetovnega dneva miru in molitve za mir
Slovenija Tone Gorjup
Leta 1981 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila, da bo prvi dan septembrskega rednega zasedanja uradno mednarodni dan miru, posvečen spominu na ideale miru in njihovi krepitvi tako v sklopu narodov kot tudi med njimi. Od leta 2002 ta dan redno praznujemo 21. septembra. V tem duhu so danes v Sloveniji potekale slovesnosti na Teharjih, na Cerju in v Solkanu.
Generalna skupščina Združenih narodov, ki bo začela svoje 69. zasedanje prihodnji torek, 23. septembra, vabi narode in ljudi, naj na „dan miru“ spoštujejo prekinitev sovražnosti. Skupščina prav tako poziva države članice, organe Združenih narodov ter regionalne in nevladne organizacije, naj praznujejo ta dan in sodelujejo pri vzpostavljanju svetovnega premirja. Temu so se pridružile tudi molitvene pobude po svetu. V tem duhu se je včeraj v Južni Koreji v olimpijskem parku v Seoulu zbralo več kot 200 tisoč ljudi v hoji in molitvi za mir.
Prireditve na Cerju, v Solkanu in na Teharjah
Ob pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju so opoldne pripravili slovesnost ob mednarodnem dnevu miru. S prireditvijo so se spomnili različnih obdobij slovenske zgodovine, osrednji govornik pa je bil predsednik države Borut Pahor. Opozoril je, da za trajen svetovni mir ni nobenih zagotovil, da mir ni samoumeven in si je zanj potrebno dejavno prizadevati. Letošnja slovesnost na Cerju je posebno pozornost namenila prvi svetovni vojni, katere 100-letnico začetka smo obeležili letos poleti.
Vodstvo SDS se je medtem na Teharjah skupaj s predstavniki avstrijske koroške deželne vlade iz vrst Ljudske stranke in predstavniki hrvaške HDZ spomnilo vseh žrtev komunističnega terorja. Zbrane je nagovorila poslanka Eva Irgl, ki je dejala, da se je na Teharjah dogajalo nasilje po drugi svetovni vojni in da je to mesto zaznamovano z bolečino ter krivico. Ob tem je Eva Irgel še dejala, da je Slovenija prepojena s takšnimi kraji, kjer so v času povojnega revolucionarnega obdobja ugašala preštevilna človeška življenja. Zbrane sta nagovorila tudi vodja koroške ljudske stranke Christian Benger ter član HDZ Ante Babić, ki je dejal: „To mesto umiranja, kakor tudi mnoga duga v Sloveniji, so za nas, za hrvaški narod kraji pietete. Razlog zaradi katerega smo prišli, je tudi ta, da lahko na tem mestu spregovorimo o stvareh, ki so se dogajale v naši preteklosti, da se takšni dogodki ne bi ponavljali v prihodnje. Veseli me tudi, da smo na tem mestu skupaj s kolegi iz Avstrije, Slovenije in mi iz Hrvaške.“ Po ocenah je šlo skozi Teharje vsaj 5 tisoč ljudi, ki jih je povojna slovenska oblast brez sojenja pobila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.
Krajša spominska slovesnost je bila dopoldne tudi na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne v Solkanu. Prireditev je pripravilo Društvo Soška fronta Nova Gorica, zbrane pa bosta nagovorila predsednik društva Tadej Munih in novogoriški podžupan Mitja Trtnik.
