Marija je po poli šla
Slovenija
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater, bomo s pesmimi o Mariji prepletali predpraznično oddajo Pevci zapojte, godci zagod'te.
Na največji Marijin praznik, ki ga bomo obhajali v petek, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzetje, na Slovenskem poznan tudi kot velika maša, velika gospojnica, šmarna maša, šmarna miša, rožnica, velika Marija, velika mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Veliko krajev je dobilo ime po Mariji, naši predniki so označevali cvetlice z njenim imenom, okrog nje so se spletale legende in tudi ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo, čutilo, ni mogla mimo Marije.
Večji narodi so na svetu od slovenskega, za bolj slavne se imajo in z vrsto svetnikov se ponašajo, toda komaj kateri ima tako bogato pesemsko izročilo ter v njem toliko nabožnih, zlasti Marijinih pesmi, kakor slovenski.
V oddaji so pesmi o Mariji zapeli Vokalna skupina Košuta s Pokoš, Potočnikovi iz Tevč nad Laškim, pevki iz Sel pri Vodicah, pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, pevci s Prevorja na Kozjanskem, Mirko Šernek iz Črenšovcev, pevki iz Tuhinjske doline na Gorenjskem, Prešmentani faloti iz Stoperc, Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah, pevki iz Fare v Kostelu, Marija Belina iz vasi Nadgrad pri Oplotnici in pevci iz Zagorice na Dolenjskem.
