V državnem zboru so se spomnili žrtev totalitarnih režimov
Slovenija
Miro Cerar je v predstavitvi pred poslanci med drugim poudaril, da mora biti razvoj družbe in države trajnosten na vseh področjih in v vseh temeljnih pogledih. Da se bomo v Sloveniji lahko ustrezno osredotočili na prihodnost, moramo po njegovem zaceliti rane, ki nas bremenijo že več desetletij. Da jih ne bomo pozdravili z molkom, je bil jasen predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je na pobudo SDS z nagovorom v začetku izredne seje zaznamoval nedavni dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Kot je znano, je Cerar v koalicijska pogajanja med drugim povabil N.Si. Ker večine strankinih predlogov ni mogel upoštevati, tako je poudarila predsednica stranke Ljudmila Novak, so se v N.Si odločili, da bodo konstruktivno delovali v opoziciji. Po izstopu iz koalicijskih pogajanj je bil koalicijski sporazum okleščen velikega dela predlogov N.Si, a kot kaže, je ostal del, ki govori o nujnosti dostojnega pokopa vseh mrtvih. Prav ureditev odnosa do žrtev povojnih pobojev je eno od vprašanj, za katerega si bodo v N.Si zavzemali v tem mandatu. Da je treba dostojno izkazati pieteto vsem mrtvim, je danes v parlamentu poudaril tudi Cerar. "Ob tem moramo izraziti svojo hvaležnost vsemu dobremu, kar so za nas storile prejšnje generacije. Iz njihovih slabih in bolečih izkušenj pa potegniti nauk o tem, kako pomembno je spoštovanje človekovega dostojanstva, človekovih pravic, temeljnih pravic vseh družbenih skupin ter navsezadnje tudi spoštovanje narave in sveta, ki jima pripadamo."
V tem smislu je bila zgovorna poteza prvega med poslanci, ki je s svojimi uvodnimi besedami želel izraziti spoštovanje do žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov. Pred dnevi smo namreč zaznamovali dan spomina nanje. "Dan spomina na žrtve totalitarizmov zahteva, da opravimo svojo civilizacijsko dolžnost in v svojem spominu ohranimo vse žrtve vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov, njihove svojce in vse posameznike, ki so bili z njimi posredno ali neposredno prizadeti," je bil jasen Brglez. Kot je dodal, imajo pri tem pomembno vlogo tako zgodovinarji kot tudi politične stranke, ki si ne smejo lastiti pravice do politične razlage zgodovine. Poudaril je tudi, da je treba o tem govoriti. Želi, da bi spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov nenehno ohranjal tudi parlament ter bi postal prostor političnega dialoga. Pri tem se je oprl na misli politične teoretičarke in filozofinje Hannah Arendt. "Vsak trenutek našega dela v državnem zboru lahko izkoristimo za to, da se poskušamo vedno znova približati zgledom, ki nam jih je postavila Hannah Arendt - da ne molčimo in se molče strinjamo s tistim, kar se je zgodilo, ampak da politično govorimo in spreminjamo tisto, kar moramo spremeniti, da bomo skupaj lažje ubrali in nadaljevali pot, ne kakršnekoli, ampak demokratično in parlamentarno pot."
Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša se je Brglezu zahvalil, ker se je odzval na pobudo SDS. "Pozdravljamo ta prvi korak. Upamo, da mu bo sledil tudi drugi, da so bile te besede iskrene in da bo po petih letih večina v slovenskem državnem zboru sposobna tudi izglasovati resolucijo, kakršno je sprejel evropski parlament. Ko smo namreč pred petimi leti to predlagali kot neko normalno gesto, tudi mnoge druge države so to naredile, je bila ta resolucija zavrnjena." V SDS, tako Janša, pričakujejo, da bo omenjeno resolucijo v potrditev predlagal predsednik državnega zbora.
